Sprejmite svojega notranjega volka samotarja in pojdite po lastni poti

2. 7. 2020
Deli
Sprejmite svojega notranjega volka samotarja in pojdite po lastni poti (foto: profimedia)
profimedia

Ni pomembno, kdo ste, univerzalen nasvet za vsakogar je, naj hodi po lastni poti in se ne ozira na to, kaj pričakujejo drugi in okolje.

Ne ubirajte torej poti nekoga drugega. Ne sprejmite poti, ki so si jo zamislili vaši starši samo zato, ker ste z njimi čustveno povezani in se vam zdi, da jim morate ugoditi. Ignorirajte tudi pot, ki se na videz zdi vaša, v resnici pa je produkt družbe in vam narekuje, kdo in kakšni bi morali biti. Ne sprejmite neke poti samo zato, ker ste naključno zavili nanjo in se vam zdi »dovolj dobra« za vas. In ne hodite po poti, na kateri vas prežema občutek zasužnjene dolžnosti, ker se pač tisto, kar počnete, sklada s prevladujočimi socialno-kulturnimi standardi.

Hodite po svoji poti! To pomeni, da si sami zavestno izberete lastno pot skozi življenje.

Kaj pomeni volk samotar?

Volk samotar je besedna zveza, ki opredeljuje človeka (ali žival), ki mu ne leži skupina (trop) in čas raje preživlja sam s sabo. Govorili bomo o človeku, ki je prisluhnil in se odzval notranjemu klicu ter pustil za sabo staro rutino in življenje, s čimer se je osamil in nekoliko odtujil od družbe. V slehernem človeku je nek notranji volk, ki ga žeja po svobodi, resnici in pristnosti, in če želite živeti smiselno, če želite izpolniti svojo usodo, poslušajte notranjega volka ter sprejmite svojo sveto divjo naravo.

Čudne in čudovite prednosti

Doslej smo se osredotočili zgolj na negativno stran samostojne poti in življenja volka samotarja. Kaj pa prednosti? Tiste, ko ti ob njih zastaja dih, te preplavi vznemirjenje ali ti prijetno poženejo kri in ti žile napolni prijetno žgečkljiv občutek. Ob primerjavi seznamov s plusi in minusi se zdi, da negativne bledijo, saj so pozitivne nadvse vznemirljive in obetajo zanimive izkušnje.

Drži, biti drugačen in biti volk samotar, je lahko neprijetno, utrujajoče, zmedeno, včasih odtujeno, a na drugi strani je veliko plodov, ki jih lahko potrgate. To so nagrade za trud in pogum, da ste izbrali ta način življenja.

Nekaj prednosti:

  • svobodno sledite poti svoje duše;
  • po svoje ustvarjate, kar vam srce poželi;
  • povežete se z ljudmi, ki vas iskreno podpirajo in razumejo (sorodne duše);
  • znatna duševna, čustvena in duhovna rast;
  • preoblikujete se lahko v osebnost, kakršno vam je namenila usoda;
  • naredite razliko v življenju drugih;
  • počutite se bolj živi, ustvarjalni;
  • pogosteje in z lahkoto občutite hvaležnost, vznemirjenje in veselje;
  • nepričakovano se vam odpre mnogo vrat;
  • ste bolj živahni in polni energije;
  • samospoštovanje, ker pogumno sledite življenjskemu namenu;
  • možnost, da izkusite raziskovalno vznemirjenje ob spoznavanju neznanega;
  • zvečer ležete v posteljo srečni in zadovoljni.

Odgovoriti je treba na še eno vprašanje. Ali izbira lastne poti pomeni, da morate vedno sprejeti samotarskega volka in biti na obrobju družbe? Ne, ne vedno. Morda je vaš življenjski namen drugačen in ste preprosto povsem sprejemljiv član družbe na drug način.

Sprejemanje volka samotarja

Izbira lastne poti je vedno zavestna izbira, in sicer takrat, ko si rečete Da, to se mi zdi tisto pravo in nekaj po čemer hrepeni moja duša. Četudi zaidete na samotarsko pot po naključju, je v nadaljevanju vedno potrebna določena stopnja samorefleksije.

Na neki točki svojega življenjskega potovanja boste morali sprejeti svojega samotarskega volka. Ves čas boste sami, morali se boste ločiti od črede, si zastaviti težka vprašanja in se spopasti z resnicami, ki vas lahko odtujijo od drugih. Biti boste morali preudarni, morali boste spregledati vso družbeno navlako, se otresti ljudi, ki sovražijo in kritizirajo vse po vrsti, in vztrajati na svoji poti, četudi boste utrujeni od nenehnih spopadov. Biti volk samotar namreč pomeni biti bojevnik. Pomeni, da se boste postavili za svoja prepričanja in vrednote, pomeni, da boste pogumno stopali proti neznani divjini. Ne bo lahko, a je vredno truda. Ni vam treba verjeti na besedo, to morate ugotoviti sami.

Če vas vleče, da bi šli svojemu notranjemu volku naproti in ga sprejeli, vam ponujamo nekaj koristnih izhodiščnih točk.

1. Računajte na ovire

Vnaprej se pripravite na neodobravanje prijateljev, družinskih članov ali družbe nasploh. Vedno se bo našel kak cinik, dežurni kritik, negativist ali črnogled človek, ki vam bo skušal pokvariti veselje na novi poti. Razlog za oporekanje je preprost: vaš način razmišljanja ne podpira njihovega načina življenja. S pogumnim ustvarjanjem lastne poti jih namreč silite, da premislijo o svojem življenju. In če spoznajo, da sledijo množici in pravzaprav ne sprejemajo lastnih odločitev, vam bodo to zamerili. Zakaj? Ker se sami ne upajo ločiti od črede. Čeprav pripombe drugih ne bodo prijetne, razumite, da ne gre za vas, ampak zanje.

Vsakdo, ki iskreno ubira svojo pot, bo v nekem trenutku izkusil družbeno nelagodje, zato nadaljujte začeto. Opomnite se, da nihče nikomur ne sme diktirati, kako naj živi. Odloča se vsak zase.

2. Kaj pravzaprav želite

Pomembno je, da se vprašate, kaj pravzaprav globoko v sebi želite. Tega vprašanja si ne postavite zgolj enkrat, ampak ga nenehno ponavljajte. Osredotočite se na tisto, kar si želite na najgloblji ravni vi, ne pa na tisto, kar želijo drugi od vas. Sprašujte se, za kaj se čutite poklicani, kaj želite doseči, katerih nepredvidljivih poti se bojite, čeprav vas privlačijo.

Življenjske poti niso statične, nespremenljive, ampak se nenehno razvijajo, izpopolnjujejo in spreminjajo. Z nenehnim spraševanjem boste raziskovali sami sebe, se spoznavali. Namesto da bi se zataknili v starem, statičnem načinu življenja, se boste uglasili s svojo dušo.

3. Podvomite v vse

Biti samotarski volk, ki gre svojo pot, terja oster um. Kako naj sicer brez preudarnosti odkrijete, kaj je vaša »stvar« in kaj so »stvari« drugih? Kako se lahko naučite ločiti resnično od varljivega brez analitičnih sposobnosti? Um je torej orodje, ki ga je treba dobro nabrusiti. Brez ostrega uma bi zlahka lahko podlegli kakšni zablodi, lahko bi vas izdala naivnost, lahko bi se spotaknili na trhlih tleh, vse to pa vodi do velike zmede.

Brez kritične misli (ki naj bo skladna z odprtim srcem) lahko postanete plen čustvenih in duhovnih plenilcev. Sposobnost, da razumete, je vaš zaščitni meč, kajti nadvse pomembno je, da ste bistri in po potrebi zviti.

Ne dovolite, da vas kdorkoli prepriča v karkoli, dokler se ne prepričate sami.

4. Imejte se radi

Bodite sebi najboljši prijatelj in imejte se radi. Pot samotnega volka skupaj z odgovornostjo za lastno življenje je lahko zelo osamljena. Če ste sami do sebe sovražni, bo vaša pot neštetokrat težja, če pa lahko usmerite del energije na učenje kako se sprejemati in imeti rad (z dobrimi in slabimi lastnostmi vred), bo pot neštetokrat lažja. Sami s sabo ste 24 ur na dan, ste edini, ki ste šli skozi svoje izkušnje, doživeli svoje vzpone in padce … Mar ni potemtakem smiselno, da ste sami sebi všeč, da uživate v trenutkih, ko se lahko ukvarjate s sabo?

Ko premorete sočutje do sebe in se imate radi, držite v rokah najbolj učinkovito orodje in imate moč, kakršno si sploh lahko zamislite. To je pravzaprav največ, kar lahko imate.

5. Spoznajte se

Prizadevajte si, da se vsak dan naučite nekaj več o sebi. O vaših prednostih in slabostih. Odkrivanje in razumevanje samega sebe sta izjemno pomembni sestavini v življenju volka samotarja. Modri mojster Lao Tzu je zapisal: »Tisti, ki pozna druge, je pameten. Kdor pozna sebe, je razsvetljen.«

Šele ko se boste spoznali, se boste resnično sprejeli in z zaupanjem hodili po izbrani poti.

6. Dovolite si, da vas je strah

Nič ni hudega, če vas je strah, a se kljub temu ne ustavite in pojdite naprej. Na svoji samotni poti se boste zanesljivo soočili z nekaterimi nepredvidljivimi in zastrašujočimi okoliščinami. Navsezadnje je že en sam korak v skrivnosten, neznan, temačen gozd strašljiv. Slediti svojemu srcu in prisluhniti svojemu klicu ni nabiranje rožic na sončnem travniku, kot si marsikdo predstavlja. Pogosto terja veliko žrtev in pogum, da pogledate strahu naravnost v oči, ne da bi pobegnili. Občutiti strah in se ne ustaviti, je v večini primerov dobra izbira. Ko gre za življenjsko nevaren položaj, se je seveda pametno umakniti, če pa je strah, ki vas preplavlja, čustvene ali psihične narave, bodite nežni in sočutni do sebe ter pojdite naprej. V glavi imejte svoj cilj, opomnite se na svoje sposobnosti in notranjo moč ter nadaljujte. Ne dovolite, da bi vas karkoli ustavilo, ali da bi vam kdorkoli z neprimernimi pripombami vzel voljo. In če boste na svoji poti klecnili, se vedno znova dvignite. Ne pozabite, da kljub strahu zmorete vse. Dovolite si, da ste ranljivi.

7. Naj vas vodi vaša divja narava

Vi ste oboje – človek in božanstvo. Sprejmite svoj divji, neracionalni del, ki naj vam služi kot notranji kompas. Poslušajte svoja čustva in pustite, da se vaš živalski del napolni s strastjo. Ni vam ga več treba krotiti in zatirati. Ko jo mahate po svoji poti in sprejmete svojega volka samotarja, boste končno svobodni. Svoboda pomeni, da lahko začutite veter v laseh, sonce na obrazu in zemljo pod nogami, da ustvarjate svoje življenje in da držite usodo v svojih rokah. Poskrbite, da se umaknete iz uma in greste v telo. V svoje srce, kri, kosti … Kaj vam pravijo? Poklonite se modrosti v svoji instinktivni naravi, poklonite se divji in surovi strasti, ki utripa globoko v notranjosti. Izkoristite to strast in pustite, da vas vodi in navdihuje, saj je nesmiselno hoditi po poti brez strasti. Dovolite svoje notranjemu volku, da glasno in svobodno tuli.

Ne pozabite, da ste oboje, popotnik in pot. Kompas, ki ga potrebujete, je vedno znotraj vas, zato ga ne iščite izven sebe. Drugi vam lahko občasno osvetlijo vašo pot, a največja luč vodnica je navsezadnje vaša duša.

Vir: LonerWolf