Tapkanje že postaja pravi hit tudi v naših prostorih!

Ker ste tako navdušeno sprejeli naš nedavni prispevek o tapkanju in knjigi o tapkanju Jessice Ortner, vas želimo na tem mestu opozoriti na nedavno oddajo Klepet ob kavi, v kateri je Mirela Smajić Zuber iz založniške hiše Primus, ki je izdala knjigo Tapkanje za uspešno hujšanje in boljšo samopodobo, predstavila tako tapkanje kot novo knjigo o tapkanju.

Vabljeni k ogledu!

V nadaljevanju pa si preberite še odlomek iz že omenjen knjižne uspešnice Tapkanje za uspešno hujšanje in boljšo samopodobo.

Takrat, ko ne bom več ... taka.

Dolga leta sem bila prepričana, da bom s hujšanjem rešila vse svoje težave. Ko bom lahko zlezla v tisto obleko ali tiste kavbojke, bom srečna, moja kariera bo zablestela in začela bom hoditi na zmenke.

Ampak vse to šele po tistem, ko bom shujšala. Šele takrat, ko ne bom več ... taka.

Do takrat bom še naprej postajala panična vsakič, ko me bo kdo fotografiral, in si z rokami zakrivala najbolj osovražene dele telesa. Ali pa bom obrezala fotografijo, da bo ostal samo obraz, če so roke premajhne, da bi jih zakrile.

Do takrat bom odpovedala vse načrte. Čustveno se bom zdruznila vase, da nihče ne bo opazil, kako veliko telo imam. Še naprej bom kupovala knjige o hujšanju, opremo za vadbo in dietno hrano. Nekega dne bom srečna, toda ne danes, ne, dokler ne shujšam.

Vam je to znano?

Hujšanje je v naši kulturi preraslo v obsedenost, kar vidimo po tem, da se je razmahnilo v industrijo, težko milijarde dolarjev. Mislim, da ta knjiga ni prva stvar, za katero ste plačali, ker upate, da vam bo pomagala shujšati.

Zakaj se zdi, da nič ne deluje? In zakaj so se izjalovili vsi šte- vilni poskusi, da shujšate enkrat za vselej, ko pa si tako silno želite shujšati?

Očitno nekaj manjka, nekakšen skrivni ključ do telesa, na katero bi bili ponosni – toda kaj? Ali bi morali več vaditi ali pa izvajati določeno vrsto vaj? Ali bi morali jesti samo ogljikove hidrate ali sploh ne? Vegansko hrano? Visoko beljakovinsko? Kaj na tem svetu, ki vas nenehno zasipa z nasprotujočimi si informacijami, bo spremenilo vaš boj s kilogrami?

Na kratko lahko povemo z dvema besedama: vaša čustva.

Vaša čustva obvladujejo vaša prepričanja o hrani, vašo težo in občutek vrednosti. Nadzorujejo tudi vaša dejanja.

Ali ste že kdaj naredili načrt zdrave prehrane, potem pa ste se zalotili pri napol prazni škatli piškotov in pomislili: Ali sem jih res jedla ... spet?

Čustva so gonilna sila vsakega vašega dejanja. Nemara res natančno veste, kaj 'bi morali' delati, vendar tega ne počnete, ker vas čustva nesejo na kriva pota.

Čustva, kot so jeza, strah, zamera in občutek krivde, delujejo kot ugrabitelji dobrih namenov, poleg tega pa delujejo na globoki fiziološki ravni. O tem bi se nujno morali pogovarjati, pa se ne.

Kar naprej poslušamo o hrani in vadbi; kaj pa o prevelikem izločanju kortizola, 'stresnega hormona', ki je neposredno povezan z abdominalnim (trebušnim) tipom debelosti? Raziskave obstajajo, mi pa smo se pustili prepričati, da je za hujšanje pomembna le prava vrsta hrane in več telovadbe. Če nam ne uspe, krivimo genetiko – ali pa, kar je še huje – verjamemo, da je nekaj z nami nepopravljivo narobe.

V mnogih letih shujševalnih kur in nihajoče teže ter neuspešnih poskusov, da ohranim nižjo težo, sem tudi sama mislila, da je z menoj nekaj narobe. Ta občutek sem skrivala za nasmehom in željo, da ugajam vsem okoli sebe, toda za zaprtimi vrati sem mečkala čiste papirnate brisače, jih polagala v koš za odpadke in z njimi prekrivala številne ovitke čokoladic, ki sem jih pravkar pojedla.

Kot toliko drugih žensk, ki se sramujejo svojega telesa, sem bila tudi jaz skrivni čustveni jedec. Začelo se je, ko sem bila majhna ...

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču