Imela sem občutek, kot da sem v filmu, kjer živim v sanjah, in tistega, o čemer sanjam, ne morem nadzorovati, saj te sanje nadzoruje moj nezavedni um. Hkrati pa sem, paradoksalno, prav ponoči v svetu sanj dobivala potrebne odgovore in smernice, ki so mi pomagale razvozlati tisto, kar je na prvi pogled delovalo kot 'nočna mora', kjer sem iz ameriških sanj pristala v neobvladljivem svetu mitskih razsežnosti.
Prav nočne sanje so postale način, da ustvarjam spremembe, in zato sem za nekaj časa odložila knjigo z afirmacijami, ki je do tega obdobja služila temu, da usmerja moj um in naravnanost ter mi pomaga definirati in dosegati cilje. No, ne vem, ali so vsi tisti cilji bili moji, vsekakor pa sem jih dosegala. Zdaj pa sem prav v sanjah spoznavala, kaj prihaja, in se orientirala na tisto, kar mi je bilo pokazano kot pomembno. Moj ego je počasi spoznaval, da nisem jaz tista, ki ustvarjam svoje življenje, temveč je moja naloga bolj ta, da 'berem' svoje življenje, svojo usodo in se usklajujem z njo.
Tako sem nekega dne, ko sem utrujena od dela na filmskem setu ležala na travniku ob velikem drevesu z ogromnimi, skoraj gigantskimi koreninami, ki so bile tako velike, da bi z lahkoto prekrile moje celo telo, zaspala. V globokih sanjah izpod krošenj sem srečala osebo, ki mi je prišla nasproti in razložila, da je zdaj prišel čas, da napredujem v svoji 'karieri' in dobim službo, ki me bo pripeljala do novih razsežnosti. “Bodi pozorna na znake,” mi je bilo rečeno, “če želiš uspeti tukaj, moraš spustiti korenine kot to drevo, globoko v zemljo.” Zbudila sem se z občutkom radosti in miru. Torej nisem sama, me je prešinilo. “Obstaja plan in vse, kar se dogaja, je smiselno,” mi je zašepetal notranji glas. Sedela sem pod tem drevesom in se spraševala, kako naj le 'pustim korenine v zemljo'. Kaj pravzaprav pomeni nove razsežnosti v moji 'karieri'? Polna vprašanj sem v naslednjem obdobju iskala načine, da najdem odgovore.
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču