V življenju se zaljubimo le v 3 osebe

1. Prva ljubezen

Ta se običajno pripeti, ko smo še zelo mladi, nekje v srednji šoli. Gre za idealistično ljubezen, ki se zdi kot pravljica, ki smo jo brali v otroštvu. Našli smo pravo ali pravega. Vsi bodo ljubosumni, ko naju bodo videli skupaj, saj sva popoln par. Takrat se nam zdi, da obstaja samo ta oseba na svetu in bo to ena in edina ljubezen v našem življenju. A običajno kmalu spoznamo, da ni vse tako rožnato in pravljično. Nekje v sebi čutimo, da nekaj ni prav. A vztrajamo. Pri tej ljubezni gre na koncu le zato, da razmišljamo (podzavestno ali zavestno) le o tem, kako nas drugi vidijo, ali izpolnjujemo pričakovanja okolice? Svojih prijateljev? Ne sprašujemo se, kaj zares čutimo mi. To je ljubezen, ki nas mora naučiti, da se odnosi tičejo le oseb, ki so vpletene, da se naučimo biti neodvisni od pričakovanj drugih ali vsiljenih idealov iz okolice.

2. Težka ljubezen

To je tista, zaradi katere smo pretočili največ solz in prebedeli največ noči. To je tista, ki nas nauči pomembne lekcije. Tista, ki boli, kjer so laži, prevare, manipulacije, drame in bolečina. Ta ljubezen lahko postane ponavljajoči se cikel, ko ponavljamo podobne situacije z različnimi partnerji in nadaljujemo z neuravnovešenimi odnosi, ker se še nismo naučili lekcije. In nato … ko vendar uspešno dojamemo, kar moramo; da si ne smemo dovoliti manipulacij, neiskrenosti, nespoštovanja, da se moramo postaviti zase … Ko najdemo svojo moč v sebi, ki ni odvisna od druge osebe, takrat pride tretja ljubezen.

3. Nepričakovana ljubezen

To je tista, ki nas popolnoma preseneti. Tista, ki se na videz zdi popolnoma napačna, ki uniči vse naše dotedanje ideale in prepričanja, ki smo jim sledili. Pride brez najave in se zdi nemogoča. Povezave s to osebo pa ni mogoče razložiti z besedami ali s čimerkoli oprijemljivim, spodnese nam tla pod nogami, saj nismo bili pripravljeni nanjo. Niti vedeli nismo, da kaj takšnega obstaja. To je ljubezen, ko se združimo z nekom, ki nas razume, ki hodi po vzporedni poti z nami. To je nekdo, s katerim gre vse tako lahkotno.

V tem odnosu ni nobenih pričakovanj, idealov in pritiskov. Sprejeti smo takšni, kot smo. Ta ljubezen se ne ujema s predstavo, ki smo jo nekoč imeli. Nauči nas, da se prepustimo, da se ne vpletamo razumsko in tehtamo svoja prepričanja ali pričakovanja. Pomagamo si in skupaj rastemo.

Nauči nas, da če se nekaj zdi dobro, potem tako je, čeprav bi v teoriji temu nasprotovali. Sicer tudi ta ljubezen ni nujno lahka. Še vedno se je učimo. Lahko prav najtežjih lekcij. In preden se naučimo, kaj ljubezen je, se moramo včasih naučiti tudi, kaj ljubezen ni. Včasih potrebujemo več življenj, da se naučimo tega in pridemo do tretje ljubezni. Lahko pa se to zgodi v nekaj letih, če se pridno učimo in rastemo. Sicer pa ni pravil, ki bi veljala za vsakogar.

4. Višja ljubezen

Morda pa smo pozabili na ljubezen številka 4. To pa je tista, ko čutimo ljubezen do sebe in vsega, kar je. In to nam je dovolj. Ko dosežemo eno z vsem, kar je. Če se le da, pa se ne zadovoljite z ljubeznijo številka 1 ali 2, verjemite raje v 3. Tisto, ki je hkrati tako domača in tako neracionalna. Tista, ki ni nevihta, ampak mirna noč po nevihti. Vsaka je posebna. A če si želite harmonično partnerstvo, potem je le ljubezen številka 3 tista, ki lahko traja. Tista, ki nam pokaže, zakaj se prej ni nikoli izšlo.

www.sensa.si // Fotografija: Shutterstock

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču