Jorge Bucay je svetovno znan pisatelj, ki je tudi dramatik, zdravnik, psihiater in psihoterapevt. Vse to v enem!
Rodil se je 30. oktobra 1949 v precej običajni družini v soseski Floresta Buenosa Airesa v Argentini in uspel prodati več kot dva milijona izvodov svojih knjig, ki so bile nato prevedene v kar sedemnajst svetovnih jezikov.
Svoje prve delovne izkušnje si je pričel nabirati že v zgodnjih najstniških letih, zato se danes lahko pohvali, da je življenju že delal kot zavarovalniški agent, klovn, voznik taksija, učitelj, igralec, varnostnik skladišča in celo dežurni zdravnik. V Argentini je zaslovel tudi kot televizijski voditelj. A tisto, zaradi česar pa je Jorge Bucay postal in nato ostal najbolj znan, so seveda njegove navdihujoče knjige.
Psihiater, ki piše knjige!
Jorge Bucay ima diplomo z medicinske univerze v Buenos Airesu. Po končanem študiju se je za nekaj časa zaposlil tudi kot specialist za mentalne bolezni v bolnišnici Pirovano. In ko ga novinarji danes sprašujejo o tem, kako bi ocenil samega sebe, vedno znova pove, da se vidi kot profesionalni svetovalec, ki neprestano išče načine, kako bi pomagal ljudem širom sveta.
Ko so ga nekoč vprašali, zakaj je pričel pisati knjige, je povedal, da se mu knjige zdijo eno od najboljših terapevtskih orodij. Z njihovo pomočjo ljudem veliko lažje posreduje informacije, ki so blagodejne za njihovo duševno zdravje in odpirajo poti do nove boljše resničnosti.
Jorge Bucay danes živi v odmaknjeni obmorski vasici v Španiji, kjer denar ne pomeni veliko. Odpovedal se je televiziji in svoj čas posveča branju, pisanju, predavanjem ter družini in prijateljem.
Prodajne knjižne uspešnice
Jorge Bucay je izdal številne knjige, ki so postale prodajne uspešnice.
V slovenščino je prevedenih kar nekaj njegovih knjig in o večini izmed njih smo že pisali tudi na našem spletnem mestu. Naj za tiste, ki njegovega dela še ne poznajo, a ga v prihodnje zagotovo še bodo, zapišemo, da imamo v slovenščino prevedeno tudi njegovo izjemno popularno serijo petih knjig Kažipoti, s katerimi ljudem v štirih knjigah razkrije poti do resnične sreče. Pot samoodvisnosti, Pot srečanja, Pot solza in knjiga Pot sreče so že izšle v založbi Mladinske knjige. Slovenski bralci tako že lahko sledijo življenjski poti argentinskega maga Jorgeja Bucaya, ki jo mora prehoditi vsak, ki bi se kot človek rad spoznal in samouresničil.
A medtem ko čakamo še na prevod zadnje iz te serije, t.j. Pot duhovnosti, smo te dni dočakali prevod ultimativne ljubezenske izpovedi v rožnatih platnicah z naslovom Želim si. Verjamemo, da bo Bucayeve navdušence, ki jih pri nas ni malo, izdatno razveselila, vsem zaljubljencem, ki ne vedo, kaj bi svoji veliki simpatiji podarile za skorajšnje valentinovo ali gregorjevo, pa obveščamo, da s to malo knjigico prav zares ne morejo zgrešiti.
V njej med drugim namreč piše:
ŽELIM SI ...
... tvojega pogleda, ki name ne bi projiciral lastnih predstav.
Kajti jaz sem jaz, ti pa si ti, in ti dve dejstvi nista soodvisni. Ni dobro, če pustiš, da se vidim v tebi, še slabše pa je, če se hočeš ti videti v meni, če mi pripisuješ lastnosti, ki niso moje, če me pošiljaš raziskovat to, za kar je tebi v življenju zmanjkalo poguma, ali če misliš, da si ti merilo za to, kar se dogaja meni, in sito za moja čustva. Dve bitji sva, ne eno, in všeč mi je, da je tako.
Se zapisano ne zdi dovolj sladko valentinovsko?
Poznavalci Bucayevih knjig gotovo vedo, da ima Jorge precej izdelano mnenje o iluzijah romantičnega stapljanja. Za Jorgeja je prava ljubezen lahko le plod zdravega človeškega odnosa, ki ne prenaša tradicionalno zapovedanih relacij odvisnosti in soodvisnosti.
Ali povedano drugače: »V resnici lahko vedno živim brez drugega, vedno, in to bi morala vedeti dva: jaz in drugi,« piše Bucay že v prvi knjigi Kažipotov in nadaljuje: »Strašno se mi zdi, da bi kdo verjel, da ne morem živeti brez njega in da bom umrl, če se odloči oditi ... Z grozo me navdaja predstava, da bi živel z nekom, ki bi si mislil, da sem v njegovem življenju nepogrešljiv. Takšne misli vedno izdajajo prav zloveščo manipulativnost in zahtevnost. Ljubezen je vedno pozitivna in čudovita, nikoli negativna – lahko pa je tudi izgovor, ki ga uporabljam za zasvojenost. Zato običajno pravim, da soodvisnež ne ljubi; potrebuje, zahteva, je odvisen, vendar ne ljubi.«
Za več branja!
Več o tem, kakšen je zdrav človeški odnos in z njim pot do resnične ljubezni in sreče, si boste lahko prebrali v eni od številnih Bucayevih knjig, ki so z razlogom postale čez vse priljubljene v številnih državah. Med drugih tudi v Mehiki, Urugvaju, Costa Ricu, Puerto Ricu, Venezueli, Čilu, Grčiji in Španiji.
Novo na Metroplay: Dedek Mraz opozarja: "Starši, ne delite otrok na pridne in poredne!"