Zdravljenje z dotiki obraza - spoznajte Lone Sorensen!

27. 6. 2018 | Vir: Jana
Deli
Zdravljenje z dotiki obraza - spoznajte Lone Sorensen! (foto: shutterstock)
shutterstock

60-letna Danka vodi največjo šolo refleksoterapije na svetu.

Razvila je naravno metodo za zdravljenje tudi najhujših oblik bolezni, imenovano nevrološka refleksna terapija, ki združuje tisočletja stara znanja različnih svetovnih kultur s spoznanji sodobne medicine. Zaradi pozitivnih učinkov pri zdravljenju avtizma ji prisluhne celo uradna medicina.

O naravnem zdravljenju predava na medicinskih konferencah po svetu, v Omanu je zdravstvo uradno odobrilo njeno metodo, Danska jo podpira s subvencijami. Vendar njena rodna država že desetletja ni njen dom. Lone Sorensen se je pri 30 letih umaknila od svojih staršev in sester k očetovim koreninam v Argentino. Tam je rodila tretjega otroka, si ustvarila nov dom in ustanovila kliniko. Dvakrat jo je ustavila bolezen. Ko se je daleč stran od domovine drugič borila s hudo obliko raka na prsih, je hkrati doživljala največji čustveni pretres v življenju. Izvedela je, da mož njuno nekajmesečno hčer od rojstva spolno zlorablja. Južno Ameriko je zapustila kmalu zatem, ko ji je požgal dom, s katerim so pogoreli tudi vsi terapevtski prostori.

Čeprav je v požaru izgubila vse svoje premoženje, se je na evropska tla vrnila z neprecenljivim bogastvom, ki ga je odkrila v argentinskih Andih. Ženske iz izoliranega indijanskega plemena, ki jih je srečala po naključju, so ji predale skrbno varovano starodavno znanje svoje kulture o zdravljenju z dotiki obraza, ki ga Lone Sorensen na posodobljen način predaja v 26 državah po svetu. V tem jubilejnem letu, ko slavi svoj 60. rojstni dan in obeležuje 40-letnico poklicnega delovanja, je obiskala Slovenijo na povabilo svoje prijateljice in ene izmed najtesnejših sodelavk Nataše Kos Križmančič, ki pri nas vodi edino avtorizirano šolo Sorensistema™. Danka se s svojih poslovnih poti že dolgo časa vrača v Španijo, kjer živi z otroki in vodi refleksoterapevtski center, a pravi, da je njeno srce doma v Argentini.

Neverjetno, koliko težkih preizkušenj ste prestali. Dvakrat ste se borili za svoje življenje, tudi za življenje svojega sina, doživeli ste močne čustvene pretrese. Katera preizkušnja vas je notranje najbolj preoblikovala in vam vlila največ moči?

Težko izberem samo eno. Z vsako težko preizkušnjo sem postala močnejša, prav tako pa tudi boljši človek in terapevtka. Danes lažje razumem ljudi, kaj preživljajo, ker sem sama prestala toliko hudega. Ljudje pogosto drugim govorijo, da jih razumejo, a človek ne more razumeti nečesa, česar sam ni nikoli doživel. Morda sem se svoje moči še najbolj začela zavedati, ko sem pisala knjigo o svojem življenju in sem nase lahko pogledala z zunanjimi očmi. Nekaj moči mi je vlilo tudi dolgoletno delo s hudo bolnimi ljudmi, pri katerih sem zaznala veliko šibkosti, čeprav nočem zveneti negativno. A spoznala sem mnogo žensk, ki so imele raka in so obupale nad zdravljenjem.

Ljudje pogosto sprejmemo vlogo žrtve.

Drži. Mnogo žensk, ki sem jih srečala, ni imelo dovolj moči, da bi se borile. Niso prevzele odgovornosti za svoje življenje in se potrudile, da bi lahko odkrile razlog, zakaj so zbolele. Prepričana sem, da sem sama preživela raka ravno zato, ker sem ugotovila, zakaj sem sploh zbolela. Razlog je bil čustvena bolečina. Če se tega ne bi zavedala, ne bi nikoli preživela. Takrat sem morala sprejeti pomembno odločitev in prekiniti vse stike s svojo primarno družino, razen z bratom. Čeprav je bilo težko, je bilo to najboljše zdravilo zame. Zveni kruto, a je resnica. Dober občutek je preživeti tako hudo preizkušnjo in izločiti iz življenja vse dejavnike, zaradi katerih sem zbolela.

Dvakrat ste zboleli za rakom, drugič se je že razvil do četrtega stadija. Se prvič še niste spraševali o vzroku bolezni?

Pravzaprav ne. Šele ko se je bolezen pojavila drugič in sem že tako rekoč z eno nogo prestopila prag smrti, sem spoznala, da lahko preživim samo, če odkrijem razlog bolez­ni. Mislim, da se številni ljudje preprosto ne želijo ukvarjati s tem vprašanjem, ker ne želijo prevzeti odgovornosti za svoje občutke. Zame je bilo ključno spoznanje, da sama odločam o tem, kako se bom počutila glede posameznih situacij v življenju. Ko sem bila bolna, sem se vprašala, ali želim biti žalostna ali sem raje srečna. Vsak o tem odloča sam. Tudi če ste žalostni ali jezni, se lahko sami kadarkoli odločite, da tega zase ne želite.

Drugič ste se odločili za operativni poseg, zdravljenje s kemoterapijo pa ste zavrnili. Odločili ste se za okrevanje po naravni poti, z lastno metodo. Kako to?

Že zgodaj v življenju sem spoznala, da je uradna medicina pogosto pomanjkljiva, in to je tudi razlog, da ljudje izgubljajo zaupanje v medicinski sistem. Vse ženske v naši družini so imele težave s ščitnico, vključno z mano. Moja babica je vse življenje jemala zdravila in prestala mnogo operacij, a ji je kljub temu ščitnica do smrti povzročala težave. Odločila sem se, da se bom sama s tem spopadla drugače. Pri 14 letih sem začela delati v trgovini z zdravo prehrano in se seznanila s spirulino. Pomagala mi je, da mi ni bilo treba jemati zdravil za ščitnico, ki mi je v življenju povzročala občutno manj težav kot sorodnicam, ki so zdravila jemale. Ko sem prvič zbolela za rakom, sem presodila, da mi pri ozdravitvi najbolj lahko pomaga kemoterapija. Tri leta pozneje se je rak znova pojavil, in to v še bolj invazivni obliki, posledice kemoterapije pa tudi po 30 letih še vedno občutim. Zdravila so mi trajno poškodovala jetra, stopala, nohte na nogah. Tokrat sem se odločila samo za operacijo in da se bom pozdravila sama. Po letu in pol nenehnih terapij mi je telo sporočilo, da je končno ozdravljeno.

Srečno življenje je odločitev

Vaša metoda temelji za tisočletja starih znanjih, ki ste jih prilagodili potrebam sodobnega časa. Kaj to pomeni?

Sodobna akupunktura denimo zaradi naprednega medicinskega znanja z iglami stimulira nevrološki sistem namesto meridianov, ki so del starodavne teorije. Tako tudi refleksoterapija, ki je poznana že tisočletja, uporablja ugotovitve moderne znanosti o mikrosistemih. Sodobna medicina nam pomaga, da si človeško telo lahko predstavljamo kot zemljevid s številnimi nevrološkimi točkami. Metoda Sorensistem™ se osredotoča predvsem na glavnih 70 točk na obrazu, dlaneh in stopalih. Namen je z dotiki stimulirati točke na način, da se na telesu sproži želeni učinek. Pri tem nam pomaga tudi starodavno znanje kitajske teorije o meridianih in akupunkture, ajurvede, teorije o čakrah ter vietnamske in južnoameriške teorije o zemljevidu telesa. Z združitvijo sodobnega in starodavnega znanja lahko v isti terapiji hkrati aktiviramo delovanje vseh štirih glavnih tokov v telesu, to so nevrološki, krvni in limfni sistem ter meridiani. Zato je ta metoda tako zelo učinkovita in z njo lahko dosegamo res fantastične rezultate. Prva na svetu zdravim tako, čeprav še vedno mnogo ljudi ne ve za mojo metodo.

Razvili ste 40 različnih tehnik, ki temeljijo na isti osnovi. V čem je razlika med tehniko temprana in obrazno refleksoterapijo?

Z obrazno refleksoterapijo lahko zdravimo več kot 25 tisoč bolezni, ki jih je doslej prepoznala sodobna medicina. Pomaga pri premagovanju migren, težavah z jetri, zdravljenju raka in drugih težavah sodobnega časa. Temprana je namenjena zdravljenju in rehabilitaciji najzahtevnejših oblik bolezni, kot so težke telesne okvare, možganske poškodbe, epilepsija in avtizem. Tudi izobraževanje terapevtov za to vrsto terapije je dolgotrajnejše in zahteva določeno medicinsko znanje.

V Omanu je temprano odobrilo ministrstvo za zdravje, Danska zdravljenje po tej metodi podpira s subvencijami. Kako vam je uspelo to doseči?

V arabskem svetu medicina ni tako napredna kot v razvitejših delih sveta, zato so Arabci bolj odprti in lažje sprejemajo druge oblike zdravljenja. V Omanu je veliko število otrok s hudimi telesnimi okvarami, ki jih povzroča mešanje genov. Zdravstvu primanjkuje rehabilitacijskih programov in terapevtov, zato so sprejeli mojo idejo o tem, naj si družina pomaga sama. Na arabskem polotoku imajo družine veliko časa in v prvih treh letih smo z ekipo terapevtov temprane naučili 500 družin.

Na Danskem je druga zgodba. Ljudje tam plačujejo zelo visoke davke in država zdrav­stvene storitve zanje krije v celoti. Vlada torej želi čim manj denarja porabiti za zdrav­ljenje, zato daje velik pomen preventivi. Že v Argentini sem se naučila, da je s politiko treba govoriti o denarju, ne o učinkovitosti metode in uspešnih zgodbah. V pismu vladi sem tako zapisala: če imate na vozičkih deset otrok in lahko petim pomagam shoditi, boste prihranili denar za 20 vozičkov. Na Danskem namreč družina za enega hendikepiranega otroka dobi kar štiri vozičke: enega za hranjenje, drugega za prevoz, tretjega za gibanje na prostem in četrtega za šolo.

Kje črpate motivacijo za to, da po 40 letih še vedno vsak dan z enako vnemo pristopate k delu?

Motivira me dejstvo, da lahko nekomu pomagam. Zelo se razveselim vsakega pozitivnega odziva ljudi, ki so okrevali z mojo metodo, najbolj pa me osrečijo uspešne zgodbe otrok. Ravno so mi pisali starši 10-letne deklice, ki ji že pet let pomagamo s temprano, da je v Nemčiji uspešno prestala zelo zapleteno operacijo na možganih. Ko so zdravnika vprašali, ali lahko temprano uporabljajo tudi pri rehabilitaciji, je presenetil z odgovorom, da metodo pozna in da je to v tem trenutku najboljša stvar za njihovo hčer. Navdušena sem, da je specialist kirurgije temprano prepoznal kot najustreznejšo metodo za okrevanje po tako težki operaciji.

Besedilo: Petra Košič // Fotografije: osebni arhiv, Shuttertstock

Novo na Metroplay: Alya o trenutkih, ki so jo izoblikovali, odraščanju in ljubezni do mnogih stvari v življenju