1. maj – ni le praznik dela in delavstva, ampak tudi praznik šeg!

30. 4. 2017
Deli
1. maj – ni le praznik dela in delavstva, ampak tudi praznik šeg!

V Sloveniji se je od vseh šeg in navad za mednarodni praznik delavstva (in dela) najbolj ohranil običaj kurjenja kresov na predvečer 1. maja, pa tudi nošnja nageljnov in postavljanje prvomajskega mlaja.

Zanimivosti o prazniku:

  • Praznik je posvečen spominu na krvave demonstracije v ameriškem Chicagu leta 1886, znane pod imenom Haymarketski izgred.
  • Delavci v ZDA so pred osemurnim delavnikom delali od 9 do 14 ur dnevno, šest dni v tednu ter vse tedne v letu. Delavske organizacije so zahtevale, da se s 1. majem tistega leta sprejme odredbo za več delavskih pravic, med njimi predvsem uzakonitev 8-urnega delavnika. Svoje zahteve so 4. maja želeli podkrepiti s splošno stavko na mestnem trgu Haymarket, a se je ta po začetnem miru sprevrgla v krvav obračun, ko je pred policijsko četo eksplodirala bomba in ubila 8 policistov. Na to je policija odgovorila s streljanjem in ranila več deset ljudi.
  • Po nekaterih pričevanjih naj bi v Chicagu samo en policist od osmih umrl zaradi eksplozije bombe. V vsesplošni paniki, dimu in kaosu naj bi se policisti postrelili med seboj. Peterica obtoženih na procesu je bila nemške narodnosti (plus še eden nemško govoreči). Guverner Illinoisa John Peter Altgerd, ki je četverici podpisal njihovo smrtno kazen, je bil prav tako nemški emigrant. Porota proti bombašem je bila skrbno izbrana, saj je bil eden izmed njenih članov sorodnik ubitega policista. Prav tako so mediji in vladne službe močno obsojale bombaše in zahtevale strogo kazen.

1. maj je v naslednjih letih nato postal največje praznovanje socialnih in gospodarskih dosežkov mednarodnega delavskega gibanja.

S praznikom je tako povezanih še nekaj odmevnih dogodkov:

  • Blutmai' (krvavi maj) - Leta 1929 se je na letnem delavskem zborovanju v Berlinu zgodil krvavi obračun med policijo in delavci (32 mrtvih), ki sta ga zaradi nestrinjanja zakrivili nemska socialdemokratska stranka ter nemška komunistična partija. Nezmožnost skupnega sodelovanja je bila vzrok za vzpon nacistične stranke leta 1933, ki je takoj uzakonila 1. maj kot praz­nik dela, vendar hkrati prepovedala vse delavske zveze in posledično zborovanja.
  • Rimskokatoliška cerkev je verski navdih prazniku dela poskušala dodati dokaj pozno, leta 1955, ko ga je razglasila za dan svetega Jožefa Delavca (mož device Marije in krušni oče Jezusa), ki pa se nikoli ni prijel.
  • Danes imajo prvomajska zborovanja v Nemčiji (od leta 1987) močan politični prizvok, znane so po svoji nasilnosti, ko se radikalni levičarji spopadajo s policisti. V zad­njih letih so kot provokacijo svoja zborovanja tega dne organizirali tudi skrajni desničarji, kar je seveda privedlo do spopadov.
  • Od konca devetdesetih let 20. stoletja se tudi v Veliki Britaniji dogajajo velike in nasilne demonstracije protikapitalističnega aktivistov, ki se velikokrat končajo s spopadi protestnikov in policije.

Pa pri nas?

Pri nas so 1. maj kot državni praznik uzakonili leta 1948, proslavljali pa so ga ob zvokih pihalnih godb, s slavnostnimi paradami in sprevodi, govori in streljanjem častnih salv. Na bližnjih hribih so zakurili kresove, in ta običaj se je ohranil do danes.

Naj živi 1. maj!

Novo na Metroplay: Alya o trenutkih, ki so jo izoblikovali, odraščanju in ljubezni do mnogih stvari v življenju