31. slovenski knjižni sejem se je pričel s podelitvijo prvih nagrad

Častni gost sejma in osrednji govorec na prireditvi je bil francoski pisatelj Pascal Bruckner. Ob pozdravnih nagovorih ter podelitvi Schwentnerjeve nagrade in priznanj je pod vodstvom Patrika Grebla nastopil Big Band RTV Slovenija s solistko Katjo Šulc.

Nagrade na 31. slovenskem knjižnem sejmu

Podeljene na slovesnem odprtju sejma, v torek, 24. novembra ob 18. uri v Linhartovi dvorani: Schwentnerjeva nagrada za pomemben prispevek slovenskemu založništvu in knjigotrštvu 2015 – prejemnica je Bedita Mlinar.

Bedita Mlinar je bila od leta 1984 do leta 2012, ko se je upokojila, ustanoviteljica, dolgoletni vodja in zaščitni znak prvega specializiranega otroškega knjigarniškega oddelka pri nas, magičnega prostora v osrednji ljubljanski knjigarni Konzorcij, ki je z leti prerastel v nekakšno zatočišče otrok (tudi dobesedno: pridobil je tudi Unicefov naziv t. i. Varne točke) in odraslih in hkrati plodovito, nespregledljivo stičišče vseh, ki se tako ali drugače ukvarjajo z ustvarjanjem in izdajanjem knjig za otroke. Njeno delo je daleč presegalo zgolj običajno prodajanje, saj je znala vsakomur dati strokoven nasvet in svetovati, katera knjiga je v tistem trenutku najbolj prava zanj(o). Bila je znana kot tista knjigarka, ki ne samo da osebno pozna večino svojih odraslih in otroških strank, temveč natančno ve, kaj imajo radi in katere knjige že imajo doma. Lahko bi rekli, da je Bedita Mlinar, knjigarnarka z dušo in telesom, na področju prodaje otroških in mladinskih knjig pri nas opravila podobno pionirsko delo, kot ga je na področju izdajanja le-teh opravila Kristina Brenkova. O globoki sledi, ki jo je zapustila, priča tale citat iz zapisa ene od številnih »njenih otrok« Mance G. Renko na spletnem portalu Airbeletrina: »Vsi, ki jo poznamo, smo se lahko le strinjali. Bedita Mlinar predstavlja delček domovine, takšne, kot si jo želimo in na katero smo lahko ponosni.«

Poleg vsakodnevnega strokovnega dela se je intenzivno ukvarjala še s številnimi drugimi dejavnostmi, povezanimi s promocijo knjig in branja:

• 20 let je organizirala razstavo Bologna po Bologni, ki ni samo prodajna, temveč omogoča zainteresirani publiki odličen vpogled v najboljše, kar v svetu trenutno nastaja za otroke in mladino.

• 20 let je organizirala otroški abonma, ki je enkrat mesečno otrokom približ(ev)al knjigo bodisi skozi pripovedovanje pravljic, bodisi z lutkovnimi predstavami po literarnih predlogah, risanjem in ustvarjanjem. K temu je pritegnila številne najvidnejše slovenske ustvarjalce za otroke, od Matjaža Schmidta in Toneta Pavčka do Andreja Rozmana Roze in Anje Štefan.

• otroški oddelek pod njenim vodstvom je vrsto let sodeloval z ljubljanskimi vrtci in šolami. Otrokom so predstavili oddelek in knjigarno, jih seznanili z različnimi tipi knjig, stalne obiskovalce pa večkrat letno presenetili z obiski priljubljenih avtorjev.

• bila je pobudnica in organizatorka Praznika Čebelice, ki je vsako let v tednu pred 22. oktobrom, rojstnim dnem Kristine Brenkove, opozoril na izjemno bogastvo slikanic in ilustriranih knjig, ki izhajajo pri slovenskih založbah.

• bila je ena od pobudnic nagrade za izvirno slikanico, ki je bila tudi na njeno vztrajno pobudo pred nekaj leti preimenovana v nagrado Kristine Brenkove.

Bedita Mlinar je za svoje pionirsko in inovativno delo na področju prodaje in populariziranja otroških knjig in branja leta 2007 prejela priznanje Naj knjigotržec, leta 2010 pa priznanje Slovenske sekcije IBBY, namenjeno posameznikom, posebej zaslužnim za promocijo branja in mladinske književnosti.

Posebno priznanje Slovenskega knjižnega sejma – prejme revija Bukla!

• Ko je že kazalo, da se vse številnejše nove slovenske knjige ob trenutku objave, torej načeloma vstopu v javno življenje, pravzaprav izgubijo, saj v naši divji knjižni hosti ni bilo opaziti posameznih dreves, razen najvišjih, je leta 2005 začela izhajati Bukla. Deset let, vsako leto sedem do deset številk v trenutno 25.000 izvodih na več kot 250 mestih po Sloveniji, v vsaki številki blizu 100 knjižnih prikazov, intervjuji, knjižni eseji, novice, pa tudi edini sistematični oglasni prostor za slovenske knjige. Narejeno z ljubeznijo. Do knjige. Bukla danes večini slovenskih bralcev predstavlja osrednji kompas za iskanje lastne poti po zapleteni knjižni pokrajini – brez nje bi bil slovenski bralec še bolj izgubljen.

Knjižni sejem bo odprt vse do nedelje!

31. slovenski knjižni sejem bo odprt od srede do nedelje (od 25. do 29. novembra) od 9. ure naprej. V četrtek in petek bo sejem odprt pozno v noč, do 22. ure, zadnji dan (nedelja) do 18. ure.

Vabljeni!

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord