44 filmskih in 6 živih zgodb iz gora na 11. festivalu gorniškega filma

14. 2. 2017
Deli

Na 11. festivalu gorniškega filma, ki med 20. in 26. februarjem 2017 vabi v Cankarjev dom v Ljubljani, Mestni kino Domžale, Mestni kino Metropol v Celju, Kulturni dom Nova Gorica in Slovenski planinski muzej v Mojstrani, bo za pustolovske duše, zaljubljene v navpičnico, naravo in svobodo, na ogled 44 filmov o alpinizmu, plezanju, gorski naravi, kulturi in avanturi, številnih že nagrajenih na tovrstnih festivalih v tujini, šest izjemnih zgodb bodo z obiskovalci festivala podelili tudi predavatelji.

Uvodni festivalski večer, 20. februarja, bo v Cankarjevem domu na ogled težko pričakovani celovečerec Šerpa – Spor na Everestu, med snemanjem katerega je ustvarjalce presenetila največja tragedija na Everestu, v kateri je pod ledenim plazom umrlo šestnajst šerp.

Med nosače iz Visokih Tater, ki se s stotimi kilogrami na hrbtu upirajo nevihtam, viharjem in globokemu snegu, nas bo popeljala Nosačeva svoboda, veselimo se tudi premiere filma Domovina smučanja, režiserske dvojice lani nagrajene Afganistanske zime, v katerem bomo vijugali po Altaju.

Deželo neraziskanih naravnih zakladov bo odstrl film Divja Albanija – V deželi orla, med mite in pravljice ob opazovanju živalskega sveta popelje film Dolomiti – V hramu junakov, skrivnostno zgodbo reke Ganges pripoveduje Sveta (ne)sveta reka. V filmu 3000 skodelic čaja spoznamo Grega Mortensona (avtorja knjige Tri skodelice čaja), njegove šole in njegove sanje: širjenje miru s knjigami, ne bombami. Raziskovanje Pamirja na velika platna prinaša alpinistično in kolesarsko pustolovščino s plemenitimi cilji, Bartas pa skrite kotičke otoka Reunion in nov svetovni rekord v highlinu, kraljevski disciplini hoje po vrvi.

Med krajšimi filmi ne gre zamuditi Dodove sreče, nore jadralno-plezalne pustolovščine na arktičnem krogu z belgijskimi starimi znanci festivala, Bazni tabor pod Everestom odpira številna vprašanja o paradoksih ekstremnega turizma na 5300 metrih, film Fanta v Bugabujih vabi na epski boj z izjemno zahtevno smerjo v kanadski divjini, Hiša Nime Gyalmu pa odpre vrata popotresnega Nepala, kjer se domačinka loti obnove svojega doma v odročni in uničeni dolini Langtang. Češnja na torti letošnjega festivala je triminutni film Čudovita narava – Navadni kameleon o prehranjevalni navadah navadnega kameleona, kot jih še niste videli.

Bogata je tudi filmska bera slovenskih ustvarjalcev. Režiser Igor Vrtačnik se predstavlja z dvema filmoma: Ama Dablam, izsanjane sanje, pripovedjo o sedemdnevnem vzponu Vanje Furlana in Tomaža Humarja prek severozahodne stene Ama Dablama (nagrajenim z zlatim cepinom), ki bo predvajan premierno, ter Legendarni drenovci, zgodbo o alpinistih, ki so opravili prve zimske vzpone v slovenskih hribih, tudi na Triglav, bili začetniki smučanja, markiranja pešpoti v slovenskih gorah, pionirji umetniške gorske fotografije. Prečkanje Islandije pokojnega režiserja Jureta Breceljnika je navdihujoč dokument velikega izziva – s snežnim kajtom presmučati Islandijo v enem dnevu, medtem ko film Sir s sedmimi skorjami Haidy Kancler prikaže življenje mlade družine in sirarsko delo na Idrski planini pod Matajurjem. V retrospektivi Sfinge (1983) Igorja Koširja spremljamo alpinistično navezo Aleš Kunaver, Marjan Manfreda in Andrej Štremfelj med plezanjem Obraza Sfinge v Triglavski severni steni.

Filme bo ocenjevala tričlanska mednarodna žirija: urednica, scenaristka in TV-ustvarjalka Aleša Valič, plezalka, publicistka in predavateljica Martina Čufar Potard ter raziskovalec gorske kulture Marco Ribetti iz torinskega gorniškega muzeja.

Filmskim zgodbam se pridružujejo predavanja zvenečih imen iz Slovenije in tujine. V Ljubljani bodo predavali mojstrica navpičnice Martina Čufar Potard, nekdaj prva dama slovenskega športnega plezanja, danes plezalna mama z jeklenimi prsti; najuspešnejši slovenski balvanski plezalec Jernej Kruder, ki je svoje meje preizkusil tudi v večraztežajnih smereh in smereh nad vodo; avstrijski vrhunski alpinist in filmski ustvarjalec Robert Schauer, med čigar dosežki izstopata prvi avstrijski vzpon na Everest in prvenstvena (do danes še neponovljena) smer prek zahodne stene Gašerbruma IV leta 1985 s poljskim soplezalcem Voytekom Kurtyko; mit italijanske alpinistične legende prve polovice 20. stoletja Emilia Comicija, ki je zaslovel s plezanjem v Dolomitih, pomemben pečat pa pustil tudi v slovenskih stenah, bo odstrl tržaški Slovenec Jernej Šček. V Novi Gorici bo svojo zgodbo predstavila vrhunska italijansko-slovenska naveza Nives Meroi in Roman Benet, ki sta se skupaj povzpela na trinajst osemtisočakov, vmes pa premagala petnajstega – Romanovo bolezen, v Mojstrani pa bo Kamničan Janez Volkar spregovoril o poljsko-jugoslovanski alpinistični odpravi na afganistanski sedemtisočak Nošak pred 40 leti.

Novo na Metroplay: Alya o trenutkih, ki so jo izoblikovali, odraščanju in ljubezni do mnogih stvari v življenju