Mineva 50 let, odkar je bil ubit ameriški baptistični duhovnik in borec za državljanske pravice Martin Luther King mlajši, ki ga svet pozna po govoru, ki se začne s "sanjam". A kljub njegovim prizadevanjem ter številnim spremembam pol stoletja po njegovi smrti rasna neenakost v ZDA še ni izkoreninjena, boj za enakopravnost se nadaljuje.
Obletnico smrti vodje ameriškega boja za državljanske pravice v ZDA tradicionalno zaznamujejo s shodi in protesti, ki bodo letos še množičnejši kot običajno. Ob 50. obletnici bodo potekale tudi številne druge prireditve in dogodki.
Narodni muzej za državljanske pravice, ki so ga uredili v motelu, kjer je bil Martin Luther King mlajši ubit, danes prireja celodneven dogodek z nastopi, govori in večerom pripovedovanja zgodb. Ob 18.01 po krajevnem času, ko ga je zadel usodni strel, pa bo v muzeju zvon zazvonil 39-krat, ker je bil ob smrti star 39 let.
Vodjo ameriškega boja za državljanske pravice je 4. aprila 1968 ustrelil rasist James Earl Ray na balkonu motela Lorraine v Memphisu v ameriški zvezni državi Tennessee.
Danes ga svet pozna predvsem po govoru iz leta 1963. "Sanjam, da bodo moji štirje otroci nekega dne živeli v državi, kjer jih ne bodo sodili po barvi kože, temveč po njihovem značaju," so njegove najbolj znane besede, ki so se 28. avgusta 1963 na protestnem shodu temnopoltih Američanov v Washingtonu zapisale v zgodovino.
Gibanje za državljanske pravice je vodil 13 let, pri tem pa se niti enkrat ni zatekel k nasilju. Za prizadevanja za konec rasne segregacije in diskriminacije temnopoltih Američanov je leta 1964 dobil Nobelovo nagrado za mir. Od ZDA je vztrajno zahteval, naj izpolnijo obljubo o enakih pravicah za vse svoje prebivalce.
V nasprotju z ikono, ki jo danes slavijo s praznikom in so ji v Washingtonu postavili granitni spomenik, je ob smrti veljal za kontroverzno osebnost, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Bil je oster kritik ameriške zunanje politike ter se je zavzemal za pravico ne le za temnopolte temveč za vse revne Američane. Kritičen je bil tudi do ameriške vojne v Vietnamu. Pred smrtjo je bil več let pod nadzorom ameriške zvezne policije (FBI), ki ga je imela za "najbolj nevarnega človeka v ZDA". Zaradi zavzemanja za nenasilje kot sredstvo za spremembe pa je naletel na odpor pri temnopolti mladini.
V desetletjih po umoru Martina Luthra Kinga mlajšega se je v ZDA na področju rasne enakosti marsikaj spremenilo. Temnopolti študenti se lahko vpišejo na ameriške univerze, televizijski programi temnopoltih ne prikazujejo le v negativni luči. Temnopolti prevladujejo v profesionalni košarki in ameriškem nogometu, številne športne zvezdnike, kot je tenisačica Serena Williams, pa v ZDA slavijo enako kot njihove bele predhodnike. Najbolj jasen znak, da je rasizma v ZDA vse manj, pa je, da je to državo dva zaporedna mandata vodil temnopolti predsednik Barack Obama.
A rasna neenakost v ZDA še vedno ni povsem izkoreninjena. Čeprav se razlika v stopnji brezposelnosti med belci in temnopoltimi v zadnjih letih zmanjšuje, je med temnopoltimi še vedno za tri odstotne točke višja kot med belci. Srednjo šolo konča 90 odstotkov belcev in 75 odstotkov temnopoltih.
Čeprav je temnopoltih le 13 odstotkov celotnega prebivalstva ZDA, jih je med zaporniki več kot tretjina. Tudi prihodki gospodinjstev temnopoltih so precej nižji kot v gospodinjstvih belcev, še našteva AFP.
Novo na Metroplay: Vidnost in varnost v prometu: "Zgoditi se mora 'aha moment', da spremenimo svoje navade"