70 let Pila - priljubljenega časopisa za osnovnošolce

16. 2. 2018
Deli
70 let Pila - priljubljenega časopisa za osnovnošolce (foto: profimedia)
profimedia

V februarju mineva 70 let od izida prvega časopisa za osnovnošolce, Pionirskega lista. V sedmih desetletjih je spreminjal imena - Pionirski list, Pisani list, Pil, pa tudi podobo in vsebino. Razvijal in spreminjal se je tako, kot se je spreminjal čas.

Pionirski list je na treh straneh Delovega velikega formata enkrat tedensko poročal o mladinskih delovnih brigadah, o Titu in njegovih obiskih po svetu, o razcvetu nove domovine, o nalogah pionirjev. In bil je bran, pa čeprav je za današnji čas nepredstavljivo, da so otroci brali bolj ali manj politično usmerjene novice. A bilo je drugačno vzdušje, drugačen svet, nobene konkurence, nobenih omembe vrednih drugih medijev, kaj šele svetovnega spleta, družabnih omrežij in pametnih telefonov. Pa čeprav otroci niso bili tako zelo drugačni, kot so danes. Temelji odraščanja so ostali isti, danes so le drugače obarvani, bolj odprti in odkriti. Danes več in bolj odkrito govorimo o vsem, o odnosu do telesa, o spolnosti, prijateljstvu, težavah v družini. Bolj odkriti so tudi otroci. In to je tudi ena temeljnih sprememb v vsebinah časopisa, kot ga poznamo zdaj.

Že v prvem desetletju pa se je ob menjavi urednikov začel spreminjati tudi koncept časopisa. Začel je postajati bolj otroški in manj političen. Strani so napolnile otroška pošta, otroški spisi, risbe, predstavljali so priljubljene otroške pisatelje in pesnike in njihova dela kot podlistke v časopisu.

V 60. letih prejšnjega stoletja se je pojavila televizija, ki je z dostopnostjo spremenila navade in življenje ljudi. Predvajala je ne samo novice, ampak tudi glasbo, kakšen film in kasneje nadaljevanko. In Pionirski list je tako počasi začel objavljati tudi besedila priljubljenih popevk, predstavljati pevce in pevke ter seveda športnike in njihove dosežke. Iz novičarsko literarnega, politično obarvanega časopisa, se je levil v takšnega, kot ga poznamo danes. Spremenil se je tudi format, ki konec šestdesetih ni bil več podoben Delu, ampak bolj kakšni izmed revij.

V sedemdesetih so se pojavile tudi barve, najprej ena, dve, kasneje v celoti barvne naslovnice in ovitek ter posterji. Hit pa niso bili le posterji, marveč tudi strip. Slavni Pipec in Rdeča pesa legendarnega Boža Kosa. Strip, ki so ga poznale generacije. In v sedemdesetih Vesela šola. Izobraževalna priloga, ki ji je sledilo tekmovanje v znanju in je še danes množično in priljubljeno tekmovanje za osnovnošolce.

V osemdesetih se je Slovenija že bolj odpirala v svet. Priljubljeni tuji filmi, slavni igralci, tuje nadaljevanke na televiziji, koncerti, vinilke s tujo glasbo, športni in drugi prenosi na televiziji, večja ponudba televizijskih in radijskih kanalov – vse to se je odražalo tudi v Pionirskem listu. Dobra produkcija slovenskih filmov za otroke, Sreča na vrvici, Ko zorijo jagode, Poletje v školjki... Slavni so postali tudi naši mladi igralci in tako se je na strani revije vpeljal tudi intervju, novičke iz sveta slavnih, moda in seveda divja smučarka evforija osemdesetih. Bojan Križaj, Stenmark, Rok Petrovič, Mateja Svet... V Pionirskem listu se pojavijo prve zaupne besede in legendarna teta Justi, najbolj brana še danes. In Desa Muck ter Slavko Pregel z zgodbami za mulce, odkritimi, tudi o seksu, kar je takrat sprožilo val ogorčenja v javnosti. Ampak Pionirski list se ni dal, želel je biti v koraku s časom, odprt v svet. Format, papir in tisk je postal revijalen in iz črno belega tednika na časopisnem papirju je postal revija s svetlečim ovitkom, posterji in barvno notranjostjo. Še vedno podprt z državnimi subvencijami, brez prave konkurence, dostopen tudi manj premožnim.

Devetdeseta so Pionirskemu listu spremenila ime –osamosvojitev in menjava družbenega sistema sta spremenila tudi revijo za otroke. Iz Pionirskega je postal Pisani list, malo kasneje na kratko kar Pil. Pil je postal dejaven po šolah, obiskoval je osnovne šole po Sloveniji, prirejal koncerte, živel z otroki. Veliko je bilo tudi prispevkov o nadarjenih ali kako drugače posebnih otrocih, najstniki so pisali pesmi, spise in najboljši so bili objavljeni.

PilOb prelomu tisočletja se je v poskusu ugoditi različnim potrebam osnovnošolskih otrok od 9. pa do 15. leta Pil razdelil na dve reviji, Pil mesečnik za mlajše in Plus tednik za starejše osnovnošolce. Poskus se je na začetku obrestoval, s prihodom računalnikov in interneta v skoraj vsak dom pa se je ta shema podrla. Najstniki so z veliko žlico zajeli nove čase, novo tehnologijo in nove izzive, tiskani mediji smo doživeli krizo. Plus je nehal izhajati, Pil pa je postal spet revija za vse osnovnošolce, a zdaj mesečnik. Turbulentni časi sprememb, gospodarske krize, sprememb v financiranju kulture, so se poznali tudi Pilu. Država ne podpira več tiska v takšni meri, kot ga je nekoč, Pil se je znašel na tržišču in to v času, ko bralna kultura upada, v času, ko so mladi bolj kot ne potrošniki kratkih novičk, drugačnega branja. A vendar je Pil preživel. Konec krize je vendarle pomenil tudi rast revije in pripadnost tistih otrok, ki še radi berejo. Ostal je takšen, kot so ga zasnovali že davno prej, informira, svetuje, podira tabuje, rešuje stiske in odpira teme, ki zanimajo mlade. In seveda zabava. Trudi se biti v koraku s časom, se heca na Facebooku, debatira na spletu... In piha svečke na torti za 70 let.

Praznovanje v Konzorciju!

V sredo, 21. februarja, bodo v Konzorciju praznovali 70 let revije Pil.

Na prireditvi, ki jo bo povezoval Boštjan Gorenc - Pižama, se bodo obiskovalci skupaj z njenimi sedanjimi in nekdanjimi snovalci ter in ob utrinkih priložnostne razstave pomudili ob mejnikih in se zazrli v prihodnost.

Novo na Metroplay: Alya o trenutkih, ki so jo izoblikovali, odraščanju in ljubezni do mnogih stvari v življenju