Šifrer z novim CDjem, ki je nastajal tudi v slovitih Abbey Road studiih, dokazuje, da je z vsakim izdelkom zrelejši in boljši; skladba in album 'Srce in Razum' pa sta dokaz te trditve, ki presega površna mnenja, da je le pisec besedil. Tu in zdaj je Andrej Šifrer precej več, celosten in preizkušen.
Iz aktualnega Šifrerjevega albuma 'Srce in razum' poznamo dva 'glasbena poudarka' – NAJ SE JE, PIJE, UŽIVA IN POČIVA in pa skladbo, ki že leze v podzavest naroda - NAJVEČJE LJUBEZNI.
Čeprav je Andrej vedno znova omenjal, da mu je posnetek 'Srce in razum' najčistejši in najbolj muzikalen, se mu je zdel preveč radikalen za single. Šele, ko mu je sin Martin omenil, da posnetek deluje kot vrhunska produkcija v svetovnem merilu, se je odločil, da ga izpostavi kot novo priporočilo k poslušanju celotnega albuma. Andrej je večkrat v pogovorih omenil, da so otroci njegovi najstrožji kritiki. Ko je s to pesmijo nastopil v eni od TV oddaj in mu je na desetine ljudi s sporočili in klici čestitalo, je Andrej doumel, da je imel njegov sin prav in kocka je padla. Saj ni čudno!
Uvod v pesem 'Srce in razum' je Jani Hace mojstrsko pripeljal v light motiv, ki postavlja retorično vprašanje, ki nima resnega odgovora: ''Zakaj srce ne počne tega, kar mu veli razum?'' Po vmesnem prehodu, ki ponudi nepričakovano večglasno petje, ki so si ga na Abbey Roadu izmislili in izdelali do popolnosti The Beatles pred malo manj kot petdesetimi leti, pa se zgodi Richard Thompson, ki odpelje komad v novo vesolje, ko se s svojimi kitarskimi idejami sprehaja skozi Šifrerjev refren in Hacetovo visoko energijsko glasbeno napetost. Konec skorajda preseneti, ker odreže komad sredi največjega surovega kitarskega divjanja in človek lahko spet normalno zadiha.