Večja slovenska podjetja velikokrat izvajajo laične kontrole bolniških dopustov s "kontrolorji", ki niso detektivi, kar je protizakonito. Ta praksa se dogaja že leta in sedaj se je doseglo, da se je začelo o tem govoriti.
»Vežemo se na Zakon o detektivski dejavnosti, ki nam v 26. členu dodeljuje to pravico, da opravljamo kontrole in nadzore bolniškega dopusta in zato smo detektivi edini, ki lahko to počnemo. Vsi ostali, ki to počnejo, počnejo protizakonito in tudi protiustavno, saj posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine,« predstavi detektivka Bernarda Škrabar, direktorica Detektivsko-varnostne agencije. Škrabarjeva namreč opozarja, da se na terenu pojavlja vse več oseb, ki se poimenujejo kot kontrolorji ali nadzorniki ter kontrolirajo bolniški dopust, čeprav za to nimajo ustreznih licenc.
V sezoni prehladov in črevesnih okužb so tudi bolniške odsotnosti z dela pogostejše. Delodajalci lahko opravljajo nadzore nad tistimi bolniškimi odsotnostmi, ki so krajše od 31 dni in jih sami plačujejo, in pa tudi nad daljšimi bolniškimi odsotnostmi. Ko se odločijo za takšen nadzor, pa hitro trčijo ob pravico do zasebnosti. Tako se delodajalci pogosto odločajo za najemanje detektivov, ki jim zakonodaja omogoča, da na podlagi pooblastila delodajalca opravijo kontrolo ali nadzor in od zdravnika pridobijo bolniški red. Vsi delavci v Sloveniji se morajo zavedati, da lahko le detektiv z ustrezno licenco in značko na podlagi prej omenjenega člena Zakona o detektivski dejavnosti pridobiva informacije in postavlja vprašanja, vezana na bolniško odsotnost. Zanimiva informacija je, da takoj, ko kontrolor pride na dom neke osebe in pri vratih vpraša, kje se oseba nahaja, je to že poseganje v njegove pravice in je protizakonito, dalje, takšni nadzorniki o zatečenem stanju z zapisniki obveščajo svojega naročnika.
Delodajalec ima namreč zakonsko možnost, da dobi podatke o času zdravljenja in navodilih za zdravljenje od osebnega zdravnika delavca, ne nazadnje pa je le-ta dolžan delodajalcu prinesti tudi bolniški list, na katerem piše čas zadržanosti. Prav tako lahko delodajalec ali pa pooblaščeni detektiv pisno dobi navodila o zdravljenju, v kolikor za nje zaprosi osebnega zdravnika, ki mu jih je dolžan dati. »Nobene potrebe torej ni, da bi za takšne podatke obiskovali delavca na domu, ampak gre v bistvu v tem primeru za kontrolo aktivnosti delavca v času bolniške odsotnosti iz dela, kar pa je vsekakor „poizvedovalna dejavnosti", ki jo lahko opravljajo le licencirani detektivi,« poudari Škrabarjeva.
Ne nazadnje je treba izpostaviti, da razni preiskovalci, vročevalci, „laični kontrolorji" in drugi, ki niso licencirani detektivi, niso osebe, za katere je bilo opravljeno varnostno preverjanje, nihče od njih ni zahteval dokazila o primerni izobrazbi, ne potrebujejo nobenih licenc za opravljanje dela, ne potrebujejo biti včlanjeni v nobeno društvo in nimajo urejenega poklicnega zavarovanja. »Zaradi vseh teh dejstev lahko svoje storitve seveda ponujajo po bistveno nižjih cenah, kot detektivi, ki morajo licence, izobraževanja, in zavarovanja plačevati,« obrazloži detektivka Bernarda Škrabar.
Detektivsko-varnostna agencija je med večjimi detektivskimi agencijami pri nas, poznana je tudi v tujini. Specializirani so za preiskovanje negativnih dejanj v podjetjih, predvsem notranjih tatvin in prevar. Med drugim se ukvarjajo še z izvajanjem alkotestov, kontrolo in nadzori bolniških dopustov, reševanjem odtekanja informacij iz podjetji, disciplinskimi kršitvami, lažnim prikazovanjem potnih stroškov, iskanjem piscev anonimnih besedil, zbiranjem dokaznega gradiva, iskanjem dolžnikov in preverjanjem njihovega premoženjskega stanja in vročitvami. Edini v Sloveniji imajo svoj detektivski laboratorij oziroma center in detektivsko intervencijsko ekipo, ki deluje neprestano, vse dni v letu. Del agencije je poslovna enota Satja, ki velja za prvo žensko detektivsko agencijo v Sloveniji. Direktorica Detektivsko-varnostne agencije je Bernarda Škrabar, tudi detektivka, ki se s tovrstnim delom ukvarja zadnjih enajst let.