Britanski zgodovinar Keith Lowe je dal koncu druge svetovne vojne v Evropi podobo, ki niti od daleč ne spominja na srečen konec tega strašnega obdobja. V novih preoblekah se strahote ponavljajo.
Sporočilo Lowove knjige Podivjana celina - Evropa po drugi svetovni vojni, ki je izšla pri založbi Modrijan, je, da je treba uživati, dokler je vojna, ker bo mir nekaj strašnega. Njegova Evropa po dnevu zmage je celina množičnih pregonov prebivalstva, vojaških in privatnih koncentracijskih taborišč, brezvladja, bede in razdejanja vseh družbenih vrednot. Zmagi je sledilo maščevanje, ki je kontinent zajelo od Baltika do Črnega morja, od Poljske in Ukrajine do Jugoslavije in Italije.
V dilemi med romantičnimi podobami svobodne celine v pomladnem cvetju in mračnimi podobami popolne zmožnosti ločiti dobro od zla je Lowe realist. Z metodičnim hladom pripovedovalca pokaže, iz kakšnih ruševin in za kakšno ceno je Evropa obnovila red ter poskusila pozabiti na veliko vojno. Zadrega zmagovalcev je bila velika.
Podivjana celina je prva knjiga, ki brez predsodkov in prizanašanja poskuša povedati celotno zgodbo.
Prisluhnite pogovoru med Keithom Lowom in Ervinom Hladnikom - Milharčičem, ki bo v sredo, 15. aprila 2015, ob 19. uri v Klubu Cankarjevega doma. Pogovor bo simultano prevajala Breda Biščak, ki je knjigo tudi izvrstno prevedla.
Pogovor je pripravila založba Modrijan v koprodukciji s Cankarjevim domom in v sodelovanju z Inštitutom za novejšo zgodovino. Vstopnico (3 €) boste lahko unovčili ob nakupu knjige v Cankarjevem domu.
O avtorju!
- Keith Lowe je bil po študiju angleščine na Univerzi v Manchestru dvanajst let urednik zgodovinskih publikacij, nato je postal svobodni pisatelj. Danes je na obeh straneh Atlantika poznan kot avtoriteta za drugo svetovno vojno in dogajanje takoj po njej. Poleg dveh romanov, Tunnel vision in New free chocolate sex (prvi je bil nominiran za najboljši romaneskni prvenec v Veliki Britaniji, Authors' Club Best First Novel Award), je napisal tudi zgodovinsko monografijo Inferno: The Devastation of Hamburg, 1943 (»Pekel: Razdejanje Hamburga«, 1943), zelo dobro sprejeto pri kritikih. Lowe je odraščal v londonskem Hampsteadu, študiral pa je literaturo na Univerzi v Manchestru. Po dvanajstletnem uredniškem delu pri založbi Cassell se je leta 2010 povsem posvetil pisanju. Njegove knjige so prevedene v več kot petnajst jezikov. Knjiga Podivjana celina mu je prinesla Hessell-Tilltmanovo nagrado za najboljšo zgodovinsko knjigo.
O knjigi!
- Keith Lowe: Podivjana celina. Evropa po drugi svetovni vojni, prevod: Breda Biščak, naslovnica: Mojca Kumar Dariš, izid: 2014
V enaindvajsetem stoletju na konec druge svetovne vojne radi gledamo kot na čas radosti. Videli smo podobe mornarjev, kako poljubljajo dekleta na newyorškem Times Squaru, in nasmejane čete vseh narodnosti, kako si podajajo roke vzdolž pariških Elizejskih poljan. Toda kljub vsemu slavju ob koncu vojne je bila Evropa pravzaprav domovina razdejanja, anarhije, maščevanja, praznine in žalovanja.
Knjiga britanskega zgodovinarja Keitha Lowa Podivjana celina: Evropa po drugi svetovni vojni (Savage Continent: Europe in the aftermath of world war II, 2012) se začne s podrobnim opisom, kaj vse je bilo med vojno uničeno, tako na stvarni kot moralni ravni. V drugem delu avtor opisuje val maščevanja, ki je preplavil celino, v tretjem in četrtem delu pa predstavi, kaj se je zgodilo, ko so maščevanje in druge oblike nasilja spustili z vajeti: zanetili so etnično čiščenje, politično nasilje in državljanske vojne – dogodke z najbolj daljnosežnimi posledicami v evropski zgodovini. V grobem je torej opisano obdobje v letih 1944–49.
Zgodba o Evropi takoj po vojni govori o zgodovini, ki doslej še ni bila ustrezno zapisana. V nobenem jeziku doslej še ni izšlo delo, ki bi nadrobno opisovalo dogajanje po vsej celini – tako na Vzhodu kot na Zahodu – v tem prelomnem in nemirnem času. Avtor obravnava obdobje, preden so bili poskusi rehabilitacije Evrope sploh mogoči, ko so bile razmere v večini Evrope še vedno izredno spremenljive in je bila že najmanjša provokacija dovolj, da se je znova razplamtelo nasilje. Na neki način poskuša doseči nemogoče – opisati kaos. Na nekaj mestih omenja tudi Slovenijo in slovenske domobrance ter dogajanje v Mariboru. Ker osvetli različne elemente, ki so privedli do določenih povojnih grozodejstev, je knjiga še kako aktualna za Slovenijo, saj olajša razumevanje povojne zgodovine.
Kljub vsebinsko težki tematiki se knjiga odlikuje po izredni berljivosti – avtorjev slog je razumljiv, tekoč in napet.
Slovensko izdajo je finančno podprla Javna agencija za knjigo RS.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
