Družbeno odgovoren projekt Bodi dober, bodi kul! nagovarja ljudi, naj bodo dobri vzorniki mladim, je na Brdu pri Kranju dobil krila, istočasno pa v Ljubljani poteka posvet, ki v ospredje postavlja tiste moške, ki skrbijo za otroke ali starše, in s tem ne le orjejo ledino, temveč sami po sebi že lahko predstavljajo tudi svetel zgled.
V okviru vseslovenske pobude Bodi dober, bodi kul! so se danes na Brdu pri Kranju zbrali ravnatelji vrtcev in šol ter pobudniki in podporniki projekta, ki želi prispevati k boljši družbi, usmerjeni k dialogu, sodelovanju, odgovornosti, strpnosti in spoštovanju.
Pobudnik projekta Marijan Musek je pojasnil, da ne vzgajajo besede, ampak dejanja in zgledi. Uspeli bodo posamezniki, ki bodo združeni v sodelovanju in se bodo spodbujali, ki bodo verjeli sami vase in svojo ustvarjalnost in ki jim bo mar za sočloveka in okolje, je povedal in dodal, da je prevzeti odgovornost za soustvarjanje tega, da otroci in mladostniki zrastejo v dobre ljudi, velik izziv.
Med podporniki projekta Bodi dober, bodi kul! so raper Zlatko, igralca Boris Cavazza in Domen Valič, radijska voditelja Ivjana Banić in Miha Deželak, Cool Fotr Jani Jugovic, športniki Sara Isakovič, Tina Mrak, Veronika Macarol, Tine Urnaut in Sani Bečirović.
Moški, ki orjejo ledino
Da pa družbo, v kateri živimo, pri razumevanju enakosti med spoloma, tudi ko gre za skrb za otroka ali starše, čaka še veliko dela, so se strinjali tudi udeleženci današnjega posveta Skrbna podjetja - izzivi v delovnem okolju. Posebej na podeželju ženske zaradi predsodkov še niso pripravljene deliti teh nalog, moški, ki jih vendarle prevzamejo, pa šele orjejo ledino.
Živa Humer z Mirovnega inštituta je danes v Ljubljani v uvodnem nagovoru izpostavila, da želijo biti sodobni moški bolj vključeni v skrb za otroke in starejše, a je to odvisno od položaja na trgu dela, delovnega okolja in organizacijske kulture podjetij. Praksa po njenih besedah kaže, da možnost kakovostnega usklajevanja zasebnega in poklicnega življenja prispeva k uspešnemu poslovanju podjetij. Manj je stresa, izčrpanosti. Ker se poveča zadovoljstvo zaposlenih, se poveča tudi ugled podjetja, je naštela.
Predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič pa je izpostavila, da podatki o razporejanju dela med ženskami in moškimi kažejo, da ženske v povprečju za otroke porabijo 25 ur na teden, moški pa 15. Poleg tega ženske za hišna opravila opravijo 14 ur na teden, moški pa 10. V zadnjih 30 letih je sicer po njenih besedah prišlo do napredka, tako da se najdejo moški, ki koristijo možnost t.i. porodniškega dopusta ali so pripravljeni negovati starše. A ta napredek je skromen, in sploh na podeželju so ti moški še vedno "čudni", matere pa "slabe", je poudarila.
Tudi podjetja so lahko zgled
Sledila je okrogla miza, na kateri je direktor podjetja Donar, ki je aprila lani kot prvo v Sloveniji uvedlo šesturni delavnik, Matej Feguš pojasnil, da so na ta način zaposlenim omogočili, da gredo lahko prej po otroke in so več z njimi. Poleg tega imajo lahko njihovi delavci poleti otroke v podjetju. "Nimamo možnosti, da bi lahko tako dobro plačevali zaposlene kot nekatera druga podjetja, jih pa privabimo z delovnim okoljem, zaradi katerega ne razmišljajo, da bi šli stran," je izpostavil.
Posvet so v okviru z evropskimi sredstvi financiranega projekta Podporno delovno okolje za moške pri usklajevanju dela in skrbstvenih odgovornosti organizirali Mirovni inštitut, ZSSS in ZDS.
Novo na Metroplay: Novinar izza nagrade | N1 podkast s Suzano Lovec