Hiša Ljubhospica je pred kratkim, na valentinovo, upihnila svojo 4. svečko na torti. V Cankarjevem domu je bila osrednja prireditev z okroglo mizo, ki je potekala pod sloganom »Ljubezen je vodilo življenja«. Strokovnjaki in znanimi Slovenci so spregovorili o odnosih in jih osvetlili v luči procesov zaključevanja življenja in o dragocenosti tega časa.
Svoje vidike ljubezni so predstavili dr. Matjaž Zwitter, onkolog in profesor etike na Medicinski fakulteti Maribor; Gregor Čušin, gledališki igralec; dr. Marjan Sedej, direktor Ljubhospica; dr. Jože Balažic, predavatelj na Medicinski fakulteti v Ljubljani; Branko Čeak; poklicni fotograf, ki ga okvara vida ni ustavila, da bi sledil svoji strasti; Barbara Hrovatin, dr.med., zdravnica integrativne medicine; dr. Silvo Šinkovec, urednik revije Vzgoja in Tanja Bečan, ravnateljica bolnišnične šole. Življenjsko debato je povezovala radijska voditeljica Mateja Novljan Feltrin.
Dogodka se je udeležila tudi nekdanja evropska komisarka Violeta Bulc in direktorju Ljubhospica, dr. Marjanu Sedeju, čestitala za uspešno delovanje edine hiše, ki nudi brezplačno celostno hospic paliativno oskrbo pri nas.
Kot je dejal dr. Marjan Sedej, direktor Ljubhospica, moramo dodajati življenje dnem, ki jih imamo in ne dni samemu življenju. Skupaj s strokovnim timom Hiše Ljubhospica spreminjajo kulturo družbe v odnosu do smrti in umiranja: »Ljubhospic s svojim poslanstvom deluje v skladu z vrednotami, ki so skupne tudi Lekarni Ljubljana, zaradi česar smo se kot družbeno odgovorna organizacija odločili, da to dejavnost in poslanstvo hospica podpremo. Avgusta 2015 smo zato ustanovili Zavod hospic Ljubljana in omogočili, da je hiša, zgrajena po zgledu in izkušnjah tovrstnih hiš iz tujine, na valentinovo 2016 po številnih težavah v preteklosti ponovno odprla svoja vrata. Lekarna Ljubljana zagotavlja finančni temelj za delovanje hiše. Skupaj z drugimi donatorji pa verjamem, da je pravica do dostojnega zaključka življenja pravica vseh, zato verjamemo, da celostna hospic oskrba ostaja brezplačna. Tudi v prihodnje si bomo skupaj z donatorji prizadevali, da bo vsak uporabnik naših programov dobil najboljšo možno oskrbo, da bo lahko v miru in dostojanstveno sklenil krog življenja.«
Da je Ljubhospic opomnik, da je treba ljubiti in življenje živeti, je opomnil tudi Branko Čeak, poklicni fotograf, ki ga okvara vida ni ustavila, da bi sledil svoji strasti: » Z Ljubhospicem sem se srečal, ko smo ustvarjali foto projekt (Ne)znana Ljubljana. Slikal sem gospo, ki je bila uporabnica v hiši in se je poslavljala. Vendar je gospa imela tak žar v očeh in nasmeh na obrazu, da hčerki ki me je spraševala o tej sliki, sploh nisem vedel kako pojasniti kaj se pravzaprav v tem trenutku, ki sem ga ujel s fotoaparatom dogaja. Slikal sem veliko porok, srečnih zaljubljencev. Ampak najraje slikam starejše, ki resnično izžarevajo življenje in pravo ljubezen, saj je ta na koncu najmočnejša. Ljubhospic je noro dobra šola in stimulacija za prav živeti, da znaš umreti.«
S humorjem je svojo izkušnjo s smrtjo, pa čeprav na odru, komentiral dramski igralec Gregor Čušin: » V življenju nas starši in družba marsikaj naučijo. Kako si čevlje zavezati, kako hoditi in ljubit, roditi. Ampak bolj malo kako umreti. Razen nas igralce. V moji skoraj tridesetletni karieri na odru sem vsako drugo sezono »umrl«. Hecno kako so nas učili, da mora dober igralec vsako stvar, ki jo bo igral tudi preizkusiti. Se na piti za vlogo pijanca je še predstavljivo, kaj pa smrt. No zdaj sem jo že tolikokrat odigral, da upam, da mi ne bo težko pri pravi.«
Dramski igralec Gregor Čušin je zbrane nasmejal z gledališkimi anekdotami in pronicljivo opisoval ljubezen.
Stroka okrogle mize pa si je bila enotna, kot je dejala zdravnica Barbara Hrovatin: » Ljubezen poznamo tudi v medicini. V raziskavah si nadene bolj znanstveno ime, kot je socialne vezi. Le te pa merljivo določajo zdravje in dolžino življenja. Sence ljubezni pa prepoznamo kot osamljenost in ločenost od tistih bolj zdravih ljudi, ki imajo svoje delovanje za samoumevno. V medicini so privrele na dan raziskave, ki kažejo, da travmatične izkušnje v otroštvu določajo, sicer desetletja kasneje, za katerimi boleznimi zbolimo in kako smo bolni ali zdravi. Če se človek počuti ljubljenega in sprejetega v svojem življenju je veliko bolj verjetno da bo tudi zdrav.«
Mateja Brus Žitko je gospodinja v Hiši Ljubhospica in je gostom sama pripravila pogostitev z domačimi dobrotami, ki jih tudi dnevno peče za uporabnike Hiše Ljubhospica.
Da ljubezen le ni stvar enega dneva v letu, temveč nekaj več je ob koncu okrogle mize lepo strnil Gregor Čušin z besedami: » Svoji ženi sem obljubil, da jo bom ljubil vse dni življenja. Kar pomeni, da najina ljubezen večja in močnejša od smrti. In ljubiti je biti v drugem, kot drugi. Kajti besede so lahke, marsikaj rečemo. Da imamo nekoga radi, ljubimo. Ampak predstavljajte si, da bi dobesedno v fizičnem smislu nekomu podarili srce. Dvomim, da bi vi preživeli vse operacije srca, pa tudi kirurga nebi našli tako norega da bi to večkrat počel pri isti osebi, da bi lahko vi malo podarjali srce. Malo za hec, pa vendar v razmislek. Zdi se mi, da nam kdaj manjka tega dobesednega razmišljanja v in o življenju.«
Svoje vidike ljubezni so predstavili dr. Matjaž Zwitter, onkolog in profesor etike na Medicinski fakulteti Maribor; Gregor Čušin, gledališki igralec; dr. Marjan Sedej, direktor Ljubhospica; dr. Jože Balažic, predavatelj na Medicinski fakulteti v Ljubljani; Branko Čeak; poklicni fotograf, ki ga okvara vida ni ustavila, da bi sledil svoji strasti; Barbara Hrovatin, dr.med., zdravnica integrativne medicine; dr. Silvo Šinkovec, urednik revije Vzgoja in Tanja Bečan, ravnateljica bolnišnične šole.
Novo na Metroplay: ""Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del