Ciklus predavanj Društva za primerjalno religiologijo je posvečen tematiziranju trpljenja v okviru religijske in filozofske misli. Dotaknili se bodo nekaterih filozofskih in antropoloških vidikov trpljenja in bližine smrti, teoloških in religijskih vidikov trpljenja in umiranja, med temami predavanj pa bodo tudi vidiki trpljenja in umiranja skozi pogled zdravstvene oziroma paliativne nege ter vprašanja trpljenja ali umiranja naravnega ali okoljskega sveta.
Predavanja se bodo dotaknila tudi nekaterih političnih vidikov povezave etike, politike in trpljenja posameznikov v sodobnem globaliziranem svetu.
Sodelujejo ugledni slovenski univerzitetni profesorji in predavatelji.
- Četrtek, 22. januarja, ob 19. uri
Dr. Igor Škamperle: Bližina smrti
Trpljenje človeka, ki je v svoji zgoščeni obliki edinstveno oziroma zelo posebno, je misel na smrt in doživljanje njene bližine. Strah, ki ga spremlja ta bližina, je posebne vrste. Trpljenje in tesnoba, ki ga spremljata, pa se prepletata z zelo posebno ali kar edinstveno zavestjo o živem bitju in obstoju. Strah in trpljenje ob bližini smrti se zdita temeljna izkušnja človeka, ki se razpira v obe razprti in nikoli dokončno opredeljeni razsežnosti: smrt kot popolno izničenje, na drugi strani zavest in slutnja o trajnem obstoju in prehodnem bivanju.
- Sreda, 18. februarja, ob 19. uri
Dr. Tomaž Grušovnik: Umiranje narave
Na predavanju nas Tomaž Grušovnik z Univerze na Primorskem sooči s težavo mišljenja o odmiranju naravnega sveta. Po analogiji z mislimi, izpostavljenimi v knjigi Elizabeth Costello nobelovega nagrajenca za književnost Johna Maxwella Coetzeeja, ki se dotikajo težave mišljenja masovnih pobojev živali v prehranski industriji, skuša predavatelj s pomočjo avtorjev, kot so Cora Diamond, Stanley Cavell in John McDowell, prikazati, da se tudi v naravnem svetu srečujemo s tem, kar navedeni avtorji imenujejo »težava stvarnosti«. Gre, skratka, za vprašanje, kako misliti lastno zaprepadenost, celo ogorčenost, ob tem, kar se zaradi človekovega posredovanja godi z naravnim svetom, medtem ko ta ista težava drugih ljudi ne le ne moti (ali, kot pravi Cavell, »jim ne uspe niti dvigniti obrvi«), temveč jim celo daje razloge za ponos in hvalo nad lastnimi dosežki.
- Sreda, 11. marca, ob 19. uri
Dr. Edvard Kovač: Možnost in nemožnost smrti
Človeka postane ob umiranju drugega strah za njegovo lastno življenje. Tako je prav občutje smrti tudi naraven okvir, v katerem doživljamo absolutno. V tem smislu lahko napišemo s Heideggerjem, da je smrt možnost nemožnega. Toda ob ljubljeni osebi se zoperstavimo smrti, saj se nam zdi, da nam draga oseba ne sme umreti, zato smrt postane nemožnost mogočega. Ali bomo lahko kdaj združili ta vidika smrti ali pa se bomo v življenju predajali kdaj temu in kdaj drugemu občutju?
- Četrtek, 16. aprila, ob 19. uri
Dr. Anton Mlinar: Patične kategorije: od trpljenja do trpečega človeka
Izhodišče prispevka je manj znano delo Pathosophie Viktorja von Weizsäckerja (+1957), nemškega zdravnika in filozofa. Delo je nekakšna njegova oporoka in povzetek psihosomatike, kot jo je ta avtor prinesel iz Anglije v Nemčijo v začetku 20. stoletja in ji dal pečat s svojim osebnim delom. Kljub časovni oddaljenosti so nekateri pogledi t. i. filozofije trpljenja ali bolje »dotikanja trpečega človeka« povsem sodobni. Patične kategorije so namreč znamenja, ki jih človek posreduje poslušalcu z govorico, verbalno ali neverbalno, predvsem z rabo modalnih glagolov. Človek, ki se dotika trpljenja, še raje pa rečemo, da se ga dotika trpljenje, kaže, da so vsi človekovi stiki resnični, kolikor jih zaznamuje specifična nemoč modalnih glagolov, izgovorjenih ali le izraženih s kretnjami. Odnos ni funkcionalen, ker ni nobenega načrta in je izid neznan. Odnos je marveč kompleksen, kolikor se oblike odnosa in partnerji v njem (jaz, ti, on) ne morejo zanašati na moč obvladovanja.
- Torek, 26. maja, ob 19. uri
Dr. Lenart Škof: Etika, trpljenje, smrt: refleksije ob Antigoni
Na predavanju bo Lenart Škof predstavil svoj pogled na znamenito Sofoklovo dramo Antigona. Ob kritičnem vpogledu v nekatere interpretacije (Hegel, Lacan, Butler, Žižek) bo razvil svojo etično misel ob Antigoninem trpljenju, njeni veri in etičnem potencialu njenega dejanja. Ob tem bo svojo misel navezal na nekatera ključna sodobna vprašanja politične misli in skupnosti, v kateri živimo – tj. vprašanja neizmernega trpljenja beguncev in migrantov (Lampedusa), žensk in otrok po svetu, kjer se z veljavnimi »zakoni« in »normami« še vedno ne zmoremo dovolj približati in ozavestiti za temeljne etične kategorije drugega človeka v stiski.
Sreda, 3. junija, ob 19. uri
Dr. Klelija Štrancar
Eksistencialna vprašanja med trpljenjem in paliativno nego: pristop iz Heideggerjeve filozofije
Znotraj paliativne oskrbe obstaja tudi razsežnost duhovnega spremljanja oz. duhovne oskrbe (spiritual care). Za to področje velja v svetu, še bolj pa v Sloveniji, da še išče svoj prostor v zdravstveni oskrbi. Ker je duhovno spremljanje v okviru paliativne oskrbe pogosto vezano na določen verski kontekst, se pojavlja potreba, da je duhovna oskrba zastavljena širše ter da vključuje takšen pristop k bolniku in njegovim svojcem, ki zmore v svoji splošnosti vsakogar nagovoriti glede temeljnih eksistencialnih vprašanj. Prav pri hudo bolnih in umirajočih ter njihovih svojcih se takšna vprašanja, ki zadevajo celoto naše eksistence, pojavijo v vsej svoji ostrini. Duhovna oskrba je zato tisti nepogrešljivi sestavni del paliativne oskrbe, ki naj bi namesto potlačitve teh vprašanj omogočala razmislek o njih in pri tem podpirala.
