Till, ki je komaj petnajstleten izginil v Nemčiji, se je po sedmih letih sm vrnil domov.
Septembra 2017, ko je bil star komaj 15 let, je v nahrbtnik pospravil nekaj kosov oblačil, denarnico s 300 evri in PlayStation.
Policija ga je iskala leta, a ga nikoli ni uspela najti. Till je aprila lani končno spet stopil v stik s starši in se po nekaj dneh vrnil v hišo svojih staršev. Njegova mati, Rosa Maria, še danes ne more verjeti, da spet vidi svojega sina.
"Zdaj sem tukaj in uživam v miru in tišini," je dejal.
Več mesecev trpel medvrstniško nasilje
Potem je počasi razkril, zakaj se je odločil za pobeg.
"Ko sem bil star 15 let, sem si želel le to, da bi bil neviden ali kar izginil. Želel sem le pobegniti pred zmerjanji sošolcev, ki so me ne samo vsakodnevno žalili, ampak tudi ustrahovali, ker sem bil predebel," pojasnjuje.
Nato je razkril, da ni hotel več hoditi v to šolo, staršem in bratom pa ni povedal, kaj prestaja.
Tistega hladnega septembrskega dne se je Till vkrcal na vlak in odpotoval v Lingen, majhno mesto na Spodnjem Saškem. Želel je iti k prijatelju, ki ga je spoznal med igranjem iger na spletu.
Čez nekaj dni se je obrnil na tamkajšnji Urad za mladino. Ko jim je povedal, kaj se je zgodilo, niso pokazali zanimanja na njegove težave.
"Ko sem jim povedal, skozi kaj sem šel, me niso jemali resno. Povedal sem jim vse, kar mi je bilo na srcu. Rekel sem jim, da ne bom šel domov, dokler se ustrahovanje v šoli ne bo končalo. Bal sem se iti domov, a bolj kot vsega sem se bal vrnitve v šolo. V Düsseldorfu sem moral prestopiti in ko sem izstopil iz vlaka, sem se odločil pobegniti," pravi Till.
Till se je nekaj časa skrival v Düsseldorfu. Potem ko se je odločil, da se ne vrne domov, je en teden ostal blizu železniške postaje. Včasih je spal na postaji, včasih pa na ulici, piše Telegraf.
"Čez čas sem spoznaval ljudi na ulici, spoprijateljil sem se z dvema brezdomcema. Živeli smo v zapuščenem skladišču v industrijskem območju. Vsi trije smo si delili vse, kar smo imeli. Tako smo živeli eno leto," pojasnjuje.
Po tem so vsi trije ostali brez službe.
"Nista želela krasti ali narediti ničesar nezakonitega. Potem je prijatelj slišal, da bi se v Berlinu morda našlo delo za nas tri. Tako smo šli tja. Vse sem spakiral nazaj v nahrbtnik in odšel. V teh sedmih letih je šlo v ta nahrbtnik še vedno vse, kar sem takrat imel," je povedal.
V Berlinu so delali, ne da bi bili tam registrirana, Till pa se je ves čas bal, da bo kdo odkril njegovo identiteto. "Klicali smo le iz telefonskih govorilnic ali pa smo si izposodili mobilne telefone. Moral sem paziti, da ne zbolim, saj nisem imel zavarovanja. Na srečo se je vse dobro izteklo," je povedal.
Oddaja o njegovem izginotju
Junija 2022 je bila predvajana oddaja o njegovem izginotju. Takrat je bilo objavljeno, da je za informacijo o tem, kje se nahaja, razpisana nagrada v višini
Till se je sčasoma začel zavedati, da se želi vrniti k staršem, a šele aprila lani potem zbral pogum in očetu poslal sporočilo iz izposojenega telefona.
"Moji starši niso jezni, ker sem pobegnil. Veseli so, da smo spet skupaj," je dejal.
Till zdaj dneve preživlja tako, da očetu pomaga pri delu v lopi in poskuša nadoknaditi vse, kar je v tem času zamudil, so še dodali na Kurir.
Novo na Metroplay: Tilen Artač o tem, zakaj je bilo težko imitirati Roberta Goloba in kako v resnici nastane vrhunska imitacija