V Postojnski jami bodo med 25. in 30. decembrom tudi letos zaživele Žive jaslice, ki so letos že 30. po vrsti. Edinstvena zgodba o čudežu rojstva, najboljši slovenski vokalisti, bogati kostumi in skrivnosten motiv snežnih krogel v podzemlju so presežek, kateremu turisti s celega sveta prilagajajo svoje božično-novoletne praznike.
Jubilejne 30. Žive jaslice v Postojnski jami je navdahnila znamenita snežna krogla. »Gre za element, ki ljudem prinaša čarobnost in veselje,« razlaga predsednik upravnega odbora Postojnska jama Marjan Batagelj, »prav to pa je tudi bistvo božičnih praznikov, kajne?« A za simboliko snežne krogle, v katero je postavljena najveličastnejša glasbena točka z operno pevko Urško Kastelic v Koncertni dvorani, je globlji pomen. V iztekajočem se letu praznujejo 200 let turističnega obiskovanja Postojnske jame in se spominjajo prvih obiskovalcev. Med njimi je Postojnsko jamo največkrat obiskal avstrijski cesar Franc Jožef, velik ljubitelj in zbiralec snežnih krogel, obenem pa tudi tisti, ki je iznajditelja E. Perzya odlikoval za »edinstveno iznajdbo«.
PRESEŽKI V VSEH DIMENZIJAH
Žive jaslice v Postojnski jami veljajo eno od 10 najlepših podob božiča na svetu in s 5 kilometri še vedno ohranjajo rekord najdaljših živih jaslic v podzemlju na planetu. Tudi letos bodo navdušile z več kot 150 nastopajočimi – med katerimi bosta poleg Kasteličeve nastopila še Nuša Derenda in Luka Sešek. Posebne mejnike pa z letošnjo Božično pravljico pišejo kostumografi. Kar 1 kilometer in pol dragocenega pozlačenega blaga so porabili za svečan kostum Angela, ki začara vrhunec ob zaključku v Koncertni dvorani. Nadnaravno lepoto angelov poudarjajo tudi unikatni elementi v obliki originalnih kostumskih metafor jamskih oblik. Duh bibličnega časa je osvežen s kreativno igro sodobnih tkanin, z likovno stilizacijo gub in s plastenjem.
MEHANSKE JASLICE ALI KO ODRASLI POSTANEJO OTROCI
Ko je v preprosti delavnici svojega sovaščana Marjan Batagelj prvič zagledal maketo Postojnske jame, je od navdušenja padel na kolena. Natančno je opazoval – takrat še nedokončane – mehanske jaslice 31-letnega Bernarda Boleta in ga prevzet vzpodbudil, da jih nadgradi. Tako je počasi, a vztrajno zrasel še Jamski dvorec, skozi Jamo je bila postavljena železnica, zrasli so novi »špageti« in človeška ribica je dobila mladičke. Mimo svete družine pelje vlakec, sliši se klepanje, ribič je iz Pivke pravkar potegnil ščuko, vse se premika. Unikatne mehanske jaslice, ki jih je ljubitelj miniatur oblikoval kar 10 let, so oživele. Ob gledanju se tudi »najbolj odraslim« prižgejo iskrice v očeh in vsi postanemo otroci.
PRVE ŽIVE JASLICE V SLOVENIJI
Žive jaslice v Postojnski jami so največji približek originalu, ki ga je pred skoraj 800 leti v votlini samotnega kraja Greccio postavil sv. Frančišek Asiški. Pred 30 leti se je tako ob pogledu na jamsko kuliso povsem spontano rodila ideja o živih jaslicah v Postojnski jami. Prve so bile skromne, v obliki statičnega gledališča in postavljene v Tartarusu, delu jame, ki danes ni vključen v redni ogled. Ideja je bila drzna, revolucionarna, saj so bile to prve žive jaslice v Sloveniji, postavljene izven sakralnih objektov. Kljub tveganju, je bila predstava izredno dobro sprejeta in povpraševanje je bilo iz leta v leto večje. Po začetkih, ki so vključevali zgolj tri svetopisemske prizore, je božično doživetje postajalo iz leta v leto bolj dinamično in obsežno. Konec 90. let se dogajanje razpotegne vzdolž turistične poti, dodajajo se prizori, leta 2005 prvič nastopi estradnica Elda Viler. Po 30 letih govorimo o 90-minutni Božični pravljici, ki se večkrat dnevno zvrsti v kar petih prireditvenih dneh. O veličastni predstavi z 18 svetopisemskimi in glasbenimi prizori in o Živih jaslicah, ki so presegle meje Slovenije in odmevajo po svetu kot najlepša podoba božiča.
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču