Koliko internetnih gurujev je potrebnih, da zamenjajo žarnico? Pa da napišejo komad? In koliko let je potrebnih, da avtor glasbenih uspešnic stopi v ospredje in prevzame mikrofon?
Enoznačnega odgovora na ta kompleksna vprašanja seveda ni, enega pa na vrhuncu letošnjega poletja ponuja Primož Žižek.
Strokovna in poslovna javnost ga poznata kot enega bolj izkušenih analitikov digitalnega sveta, glasbena pa se spomni tudi njegovih glasbenih epizod, v katerih se je pojavljal v vlogi tekstopisca in avtorja glasbe (Google me, Rekli so, Moj problem, Daj mi daj, Absolutely moj ...).
In če je v glasbenem okolju doslej zasedal zaledne vloge, se tokrat postavlja v ospredje, pred mikrofon. S singlom Valentina napoveduje avtorski prvenec Pomežikni užitku, ki bo izšel v septembru. Premiku iz zaodrja pred publiko pa sledi tudi novo ime, EPP. Kratica predstavlja Erika Platona, nekakšen Žižkov alterego. V Eriku Platonu se spajata divjost in milina, nihaji med njima pa mu omogočajo poglobitev v življenjske zagate in stiske vsakdanjika.
Valentina iz pričujočega singla je bila na Valentinovo letos na sindikalnem izletu, ko je Eriku Platonu ob pol desetih zvečer ultimativno prekrižala družabne načrte. Naj ostane doma in jo čaka? Ali gre po svoje? Erik Platon začuti, da je prišel njegov čas in odide. Ven, po svoje, drugam. Začuti, da je prišel njegov čas. Da ima vsega preveč. In postane Erik Platon. Nov lik. Eden vodilnih akterjev ekonomsko propagandega popa na slovenskih tleh.
Pod besedilo in glasbo se je podpisal Primož Žižek, ki je skladbo tudi odpel. Skladbo je aranžiral in sproduciral producent Žare Pak. V zvočni zapis so jo ujeli Stephan Emig, eden najboljših nemških bobnarjev, Davor Klarič na klaviaturah, Matej Mršnik na kitari, Dejan Slak na bas kitari in še mnogi drugi. Video, ki skladbi doprinese še dodatno svežino sta ustvarila Tjaša Rifelj in Jan Rifelj.
Prisluhnite, kako se je Valentina ujela v ekonomsko propagandni pop.
Novo na Metroplay: ""Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del