Esma Redžepova s koncertom ob Svetovnem dnevu Romov!

Esma Redžepova, dama z mogočnim glasom in edinstveno interpretacijo z emocijami nabite barvite in bogate romske glasbe, je ena od najbolj popularnih predstavnic balkanske glasbe in nosi naziv Kraljica romske glasbe. Zavidanja vredno glasbeno kariero si je zgradila s prepevanjem romske in makedonske glasbe.

Esmo Redžepovo je nemogoče opisati brez uporabe presežkov in s skopimi besedami: je pevka, ki je popularizirala romsko glasbo; je humanitarka in borka za pravice Romov; je zagovornica medkulturnega dialoga in pacifistka, zagovornica pravic žensk in je ženska, ki se upira stereotipom. Esma Redžepova je ikona in je Kraljica romske glasbe.

V svoji bogati karieri, ki nikoli ni bila zgolj glasbena, je posnela na stotine pesmi, desetine albumov in nastopila na tisočerih koncertih po svetu. Svoje pesmi o ljubezni in žalosti je prepevala in prepeva večinoma v romskem in makedonskem jeziku, mnogo njenih pesmi pa lahko slišite tudi v turščini, hebrejščini, grščini in mnogih drugih jezikih. Poleg avtorskih pesmi Esma navdušuje tudi z reinterpretacijo tradicionalnih romskih in makedonskih napevov, v katere inovativno vnaša raznorazne vplive in elemente drugih glasbenih zvrsti in tradicionalne glasbe (turška glasba, glasba Bližnjega vzhoda, Balkan beats, pop idr.). Redžepova slovi po mogočnem, čustvenem glasu, njeni nastopi pa so ekspresivni in teatralni.

Vzpon pevke z mogočnim glasom in ekspresivnim nastopom

Esmo Redžepovo glasba spremlja že od nekdaj. V zgodnjem otroštvu se je naučila zapletene romske ritmike in se kmalu pridružila šolski folklorni skupini. Že na začetku svoje glasbene kariere je bila pionirka – bila je prva, ki je na Radiu Skopje izvedla tradicionalni romsko pesem. Takrat 11-letno dekle je slišal tudi slavni glasbenik in skladatelj Stevo Teodosievski, ki jo je povabil v svoj ansambel Ansambl Teodosievski. Verjel je, da lahko z Esmino pomočjo spremeni javno mnenje o in ugled romske glasbe. Poskrbel je za njeno glasbeno izobrazbo in leta 1961 za prvi album, na katerem je tudi slovita 'Chaje Shukarije', Esmino prvo avtorsko delo. Skladba je prepričala občinstvo takrat in ga prepriča še danes. V letih, ki so sledila, je par (kasneje sta se Esma in Stevo poročila) snemal skladbe in albume, nastopal na radiu in televiziji, koncertiral doma in po svetu. Stevo in Esma sta postala ena od najbolj priljubljenih in uspešnih izvajalcev na celotnem Balkanu, njuna glasba pa je odmevala po vsej Evropi, do ZDA, Bližnjega Vzhoda, Indije, Mehike in Avstralije.

Esmina kariera je polna pomembnih mejnikov – bila je prva Jugoslovanka, ki je nastopila v sloviti dvorani Olympia v Parizu, leta 1976 je bila 'okronana' za Kraljico romske glasbe. S Stevovo pomočjo je postala ena od največjih pevk romske glasbe.

Konec prejšnjega tisočletja se je njena glasbena kariera umirila. V novem tisočletju, s pojavom novih glasbenih trendov, kot je balkan beats, pa je Esmina kariera ponovno zacvetela - v tradicionalno in etno glasbo je začela vnašati elemente popa, sodelovala je z mnogimi zvenečimi imeni moderne glasbe (Toše Proeski, Kiril Džajkovski).

Esma Redžepova – več kot glasbenica

Skupaj z možem je več kot 40 sirotam omogočila glasbeno izobrazbo. Vedno je našla čas in zagon za humanitarne projekte – borila se je in se še za pravice Romov in žensk, več kot tretjina njenih koncertov je bila humanitarne narave in ne čudi, da je zaradi svoje predanosti (in zvestobe svojim romskim koreninam) prejela mnogo priznanj, nagrad in nazivov. Med drugim je bila za svoje humanitarno delo nominirana za nobelovo nagrado za mir. Esma od nekdaj podpira, zagovarja in promovira mir, človečnost, strpnost; brez etničnih, verskih in rasnih razlik.

Esmina kariera je bila - in še vedno je - enostavno neponovljiva, saj skoraj ni konca sveta, kjer ne bi slišali njenega strastnega glasu. Ob Svetovnem dnevu Romov (8.4.2016) bo s svojo izvrstno vokalno interpretacijo in čustvenim, ekspresivnim nastopom razveseljevala na dvorišču Etno kluba Zlati zob v Ljubljani.

Novo na Metroplay:  Novinar izza nagrade | N1 podkast s Suzano Lovec