Septembra se je na Festivalu slovenskega filma in med našimi filmskimi kritiki začel razlegati lajež Psov brezčasja, ki se bo v prihodnje okrepil do te mere, da ga preprosto ne bomo mogli preslišati.
V neodvisni produkciji posnet celovečerni prvenec Mateja Nahtigala namreč ni le prvi slovenski film noir, kar je že samo po sebi izreden dosežek, temveč obenem pomeni prelomni mejnik v domači filmski produkciji. Za vse, ki si bodo drznili slediti njegovemu zgledu, je namreč znotraj žanra in širše postavil izjemno visoke standarde. Po uvodnem prikazovanju v Velenju, Portorožu in Ljubljani je zdaj napočil čas, da stiliziran preplet usod v breznu grešnega mesta doseže še kinodvorane po Sloveniji.
Brez olepševanja
Film Psi brezčasja je pristna noirovska kriminalka, v kateri se z iskanjem morilca razkrivajo različne plasti delovanja družbe. V želji po odkritju izmuzljive resnice glavni protagonist sprva brodi po površju in se nato spusti globoko v nagnit trebuh skorumpirane moderne družbe, kjer korak za korakom spoznava mehanizme tega živega organizma. Njegov ustroj poganja neustavljiva sila, proti kateri je posameznik nemočen in zavzema le skromno vlogo nevednega ujetnika.
Psi brezčasja postrežejo z analizo in kritiko stanja duha sodobnega človeka in vseh umetnih nizov pravil, s katerimi zakriva svojo pravo naravo. Film brez olepševanj predstavlja realnost, kompleksnost in asimetrično hierarhijo družbe, skrito pod navidezno fasado civilizacije.
Film je nastal po predlogi istoimenskega knjižnega prvenca Zorana Benčiča, pevca velenjske skupine Res Nullius, za katero je Nahtigal v preteklosti režiral dva videospota. Matej in Zoran sta sodelovanje nadgradila s skupnim snovanjem scenarija, ki je zgodbo ob pomoči številnih mladih entuziastov in prekaljenih mačkov prenesel v gibljive slike. Pri nastanku filma je pomembno vlogo odigrala tudi lokacija snemanja, za katero so ustvarjalci izbrali Velenje. Ime mesta sicer v filmu ni razvidno, saj bi tovrstno dogajanje navsezadnje lahko potekalo kjerkoli na svetu.
Novo na Metroplay: ""Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del