Jean-Baptiste Del Amo je francoski pisatelj in borec za pravice živali. Pri Cankarjevi založbi je leta 2017 v Modernih klasikih izšel njegov roman Živalsko kraljestvo.
Vabljeni na pogovor, ki bo 25. aprila ob 18. uri v knjigarni Konzorcij. Z Del Amojem se bo pogovarjal urednik Aljoša Harlamov. Za prevod je poskrbljeno.
Avtor je gost Nodierevih dni, ki jih organizira Francoski inštitut.
Jean-Baptiste Del Amo (rojen leta 1981 v francoskem Toulousu) je eden najbolj vznemirljivih in ambicioznih mladih avtorjev. V francoščini je napisal štiri romane: Pornographia, Le sel, Une éducation libertine in Živalsko kraljestvo (Règne animal), ki je leta 2017 izšlo pri Cankarjevi založbi v zbirki Moderni klasiki in je gotovo njegov najzrelejši roman. V slovenščino ga je prevedla Sovretova nagrajenka Saša Jerele.
Njegov romaneskni prvenec Une éducation libertine (Vzgoja čutov, 2008) je bil nagrajen z goncourtom za prvenec. Bival je v prestižnih umetniških rezidencah Villa Médicis v Rimu in Villa Kujoyama v Kyotu. V njegovi literaturi se ponavljajo teme, ki ga zanimajo tudi sicer: iskanje identitete, človeško telo, smrt in spolnost.
Živalsko kraljestvo, štiridelna družinska saga s francoskega podeželja, zajema skoraj celotno 20. stoletje (1898–1981). Zgodba petih generacij, ki majhno, revno zakupniško kmetijo razvijejo v industrializirano prašičjo farmo, je tako pravzaprav pripoved o človeškem odnosu do narave. O tem, kako ni mogoče, da bi jo obvladovali brez nasilja, ter o tem, kako surovo izkoriščanje narave in optimiziranje dobička slabita tudi medčloveška razmerja, posameznikovo psihološko in fizično zdravje. Kljub temu pa gre tudi za roman presunljive, včasih prav nenavadne lepote.
Del Amojev slog morda niti ni izbrušen, a je roben, natančen in oster – navdihuje se pri tradicijah francoskega naturalizma in ekspresionizma, ki jima s pomočjo otroške in živalske perspektive vdihne nekaj nadrealističnega, sanjskega. Njegov posluh za detajle nam preteklost in življenje na podeželju plastično, bolje rečeno, organsko približata, pri tem pa naše oko naravnata na temno, polnokrvno, surovo milino življenja.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
