Kar težko je verjeti, a je res – v nedeljo, 10. decembra, je za vedno nehalo biti srce Jerneja Šugmana, igralca, ki se je s svojim delom zagotovo za vedno zapisal v zgodovino.
Jernej Šugman, ki se je rodil 23. decembra 1968, je imel igranje preprosto v genih. Njegova starša, Zlatko in Maja, sta bila namreč priznana slovenska igralca, zato je Jernej že od malega živel z gledališčem.
Igranje je imel preprosto v krvi
Oba starša sta igrala v Mestnem gledališču ljubljanskem in zelo rad je hodil tja, stal za odrom, videl celo vrsto predstav, vendar pa se sprva sam ni videl v igralskem poklicu, čeprav je igrati začel že zelo zgodaj. Predvsem zato, ker so ga privlačile tudi biologija, zgodovina in zemljepis. Le usoda je po njegovo hotela, da v ključnem trenutku ni omahoval in se je leta 1988 vpisal na AGRFT. Štiri leta pozneje je študij končal z vlogo Astrova v Čehovem Stričku Vanji, za katero je prejel tako Severjevo kot tudi Prešernovo nagrado za študente. Sicer pa se je po študiju zaposlil v SNG Drama Ljubljana, kjer se je izkazal tudi v tistih najzahtevnejših gledaliških vlogah in si zanje prislužil številne nagrade. Med drugim si je za vlogo Maksa v Kralju na Betajnovi prislužil Borštnikovo nagrado za mladega igralca (1994), za vlogo Hamleta pa je dobil tako Borštnikovo nagrado (1995) kot tudi nagrado sklada Staneta Severja (1995), leto pozneje pa še nagrado Prešernovega sklada (1997).
Sicer pa je igralec v svoji karieri upodobil tudi številne druge like, kot so Komar iz Cankarjevih Hlapcev, Baal iz istoimenske igre Bertolta Brechta ter Tit Andronik iz istoimenske igre Williama Shakespeara. V zadnjih mesecih svojega življenja je sodeloval v kar osmih predstavah, med drugim tudi v predstavi Ata Ubu v vlogi kralja Ubuja, za katerega je dobil tako Borštnikovo nagrado kot tudi zlati lovorjev venec festivala MESS. Ne nazadnje pa Jernej ni igral le na gledaliških odrih, temveč se je preizkusil tudi pred kamerami. Zaigral je v serijah Vrtičkarji pa v Teatru Paradižnik, najbolj pa se nam je v spominu zapisal kot vratar Veso iz serije Naša mala klinika. Na filmskih platnih se je izkazal v vlogi Milana Potokarja v Nočnem življenju, v vlogi Kebra v Zvenenju v glavi, v vlogi Lenarta v Kratkih stikih pa v vlogi Sama v Lahko noč, gospodična in številnih drugih.
Odšel je prezgodaj in na vrhuncu ustvarjanja
Jernej je bil zadnje mesece izredno zaposlen, a čez noč je bilo vsega konec. 10. decembra, le dva tedna pred 49. rojstnim dnevom, se je njegovo srce namreč za vedno ustavilo. Kot so potrdili iz Drame, kjer je delal vse od leta 1992, je umrl za posledicami srčne kapi. Sicer pa je igralčeva smrt pretresla tudi njegove sodelavce in prijatelje, ki še vedno kar ne morejo verjeti, da igralca ni več med nami. Ali kot je na Facebooku zapisala Vesna Milek: "Nemogoče je verjeti. Nemogoče napisati. Združeval je nezdružljivo. Vsaka njegova kreacija za vedno ostaja v vseh, ki smo ga imeli priložnost videti, v Drami, na filmu, na kavi. Igralski genij in hkrati človek z največjim srcem."
Besedilo: Tina Ambrožič // Foto: Helena Kermelj
Novo na Metroplay: Vidnost in varnost v prometu: "Zgoditi se mora 'aha moment', da spremenimo svoje navade"