10. oktobra že 25. zapovrstjo obeležujemo Svetovni dan duševnega zdravja, slogan letošnjega se glasi »Duševno zdravje na delovnem mestu«. Nevladne organizacije ves teden pripravljajo številna predavanja, delavnice, okrogle mize in filmske večere, s katerimi želijo širšo javnost informirati in izobraževati o različnih temah s področja duševnega zdravja. Vse odmevnejši postaja tudi projekt Kako si?, ki ga organizira Društvo študentov psihologije Slovenije.
Z brezplačnimi aktivnostmi udeležencem nudijo teoretična in praktična psihološka znanja, ki so javnosti sicer težje dostopna, in želijo pomagati pri krepitvi in vzdrževanju osebnega zadovoljstva. Projekt Kako si? letos praznuje deseto obletnico, ob tej priložnosti so organizatorji izbrali posebej odmevno tematiko – Kako se osvoboditi mrež družbenih omrežij? O projektu smo se pogovarjali s sorganizatorkama Evo Markošek in Tajo Žnidarič ter trenerjema mehkih veščin v skupini Psihomoč Petro Mikolič in Erikom Babičem.
Zakaj je v okviru dneva duševnega zdravja pomembno tudi ozaveščanje o vplivu družbenih omrežji?
Vsako leto izberemo v družbi aktualno in relevantno tematiko, ki jo povežemo z duševnim zdravjem. Za družbena omrežja smo se odločili, ker imajo vse večji vpliv na človekov vsakdanjik, v stroki pa je nastalo že veliko raziskav, ki pričajo o pozitivnih in negativnih vplivih platform na duševno zdravje. Pri zmerni uporabi so učinki seveda lahko pozitivni, največji problem pa nastane, ker ljudje zmernosti ne znamo pravilno določiti, tako da uporaba hitro postane kompulzivna.
Kako pa družbena omrežja konkretno vplivajo na duševno zdravje?
Poznamo na primer Facebook depresijo, ki nastane, ko posameznik začne svoje realno življenje primerjati z lepimi virtualnimi trenutki drugih ljudi. Z zmerno uporabo Facebooka sicer res spoznavamo nove ljudi in ohranjamo stike, a lahko zelo hitro pridemo do druge skrajnosti - družbene izolacije, ko človek ostane in živi v virtualnem svetu, zanemarja pa realnega. Psihološke raziskave so potrdile, da uporaba telefona na možgane deluje kot droga – večkrat, kot popustiš impulzu in na primer posežeš po telefonu, hitreje se slabi sistem za samokontrolo in zagotovo se vam je že zgodilo, da ste iz žepa povsem nezavedno potegnili telefon in odklenili ekran.
Izjemno pomembno je prepoznavanje znakov, ki nakazujejo, da so nas družbene platforme omrežile. To so na primer: nizka ali zmanjšana samopodoba, upad zmožnosti koncentracije, primerjanje z drugimi, ki povečuje možnost socialne anksioznosti ali depresije, povečana utrujenost in stres ter zavestna uporaba družbenih omrežij zaradi izogibanja neprijetnih občutkov.
Se ljudje zavedamo tega vpliva?
Bojimo se, da ne. Ljudje smo družbena omrežja vzeli za svoja, imamo jih na dosegu roke in postala so del nas. Od človeka terjajo veliko manj energije in logično je, da bomo prej posegli po telefonu in si dopisovali, namesto da bi se z nekom dobili in se pogovarjali. Ker je meja med zmerno in prekomerno uporabo zelo tanka, želimo, da bi ljudje bili sposobni ozaveščanja uporabe, tako da bi jo sami znali tudi omejiti oz. zmanjšati. Družba potrebuje več kritičnega mišljenja.
Kako lahko posameznik ve, da je kompulzivni uporabnik?
Veliko informacij o sebi lahko dobimo, če si recimo omejimo dostop. Ko se nam pokvari telefon ali izprazni baterija, so alarmantni odtegnitveni simptomi na primer občutki tesnobe, nemira ali avtomatizirani gibi (iskanje telefona v žepu) ipd.
Kako zavestno nasprotovati tej »realnosti«? Kaj lahko človek sploh stori, glede na to da se praktično vse stvari dogajajo na družbenih omrežjih?
V resnici ni vse na Facebooku, ves realni svet ostaja izven teh okvirjev. Prav to je mogoče ena izmed prvih misli, ki se je moramo začeti zavedati. Hkrati pa nasprotovanje tako veliki stvari ni smiselno – najbolje je ozavestiti uporabo in jo omejiti do neke zdrave mere. Če se posameznik zaveda samega sebe in lastne vrednosti, potem mu tudi »všečki« in komentarji ne pridejo do živega. Poudarjamo, da platforme niso nujno slabe, lahko si jih tudi tako reguliramo, da se ob uporabi počutimo bolje, ker dobimo navdih ali neko novo idejo.
Na kaj torej moramo biti pozorni? Kaj konkretno svetujete uporabnikom?
Naložite si na primer aplikacijo Breakfree oz. kakršnokoli aplikacijo, ki meri čas, ki ga preživite na telefonu. Ljudje se namreč odvisnosti od družbenih omrežij velikokrat niti ne zavedajo, tovrstne aplikacije pa človeka postavijo na realna tla. Ko boste na zaslonu videli konkretno številko, ki vam bo sporočala, koliko časa ste uporabljali telefon, potem se zavestno odločite, da jo boste pričeli zmanjševati in pri tem opazujte vaše počutje. Če ugotovite, da vam je brez platform hudo in občutite tesnobo ali nemir, lahko obiščete svetovalnico LogOut, specializiran center pomoči pri prekomerni rabi interneta.
Ali se te odvisnosti ne vsi potiho zavedamo? Kaj je potem naslednji korak?
Že to je zelo velik korak - da se zavedaš, da nečesa ne počneš prav - in mogoče je naslednji prav opazovanje svojega počutja ob zavestnem zmanjševanju. Vprašajte se, kako se po brskanju po Facebooku ali Instagramu počutite, ali ste kaj izvedeli in če je bilo iskanje nujno ali bi lahko tudi počakalo.
Sodeč po trendih? Bo vlak množične uporabe družbenih omrežij uspelo ustaviti?
Mi v bistvu ne želimo ustaviti tega vlaka, hočemo pa priti na vagon in ga preusmeriti proti našemu cilju. Saj v bistvu počnemo to, kar smo vedno počeli – pripovedujemo svoje zgodbe in predstavljamo sami sebe, samo da se to sedaj dogaja na nekem čisto drugem mediju. Veliko bo treba postoriti posebej pri otrocih in mladostnikih, ki so zrasli z internetom. Sicer je v šolah vedno več predavanj in delavnic na temo varne uporabe interneta, manjka pa tudi ta aspekt o vplivu na duševno zdravje.
Več o dogajanju na izobraževalnem projektu ob dnevu duševnega zdravja si preberite TUKAJ.
Pripravila: Mojca Ipavec
