Knjige, ki so izšle ob koncu 2015, in jih boste radi brali v 2016!

28. 12. 2015
Deli
Knjige, ki so izšle ob koncu 2015, in jih boste radi brali v 2016! (foto: profimedia)
profimedia

V minulih tednih je izšlo kar nekaj knjižnih novosti, ki jih bodo še kako znali ceniti pravi bralci.

Naj najprej opozorimo na trilogijo Stoletje, ki se je zaključila še pred iztekom leta ...

  • Ken Follett Trilogija STOLETJE

Odlična Follettova trilogija spremlja junake petih različnih družin – valižanske, angleške, nemške, ruske in ameriške – na njihovi poti skozi 20. stoletje. Po obeh svetovnih vojnah prvega in drugega dela v tretji knjigi nastopi najbolj viharno obdobje, čas velikanskih družbenih, političnih in gospodarskih sprememb od šestdesetih do osemdesetih let prejšnjega stoletja. Pisatelj prepleta osebne zgodbe junakov z najodločilnejšimi dogodki te dobe in pred očmi bralcev tako košček za koščkom raste domnevno znani svet, ki pa v Follettovi mojstrski govorici zažari v povsem novi luči.

novosti

Seznam knjig, na katere bodite pozorni v prihodnjih dneh in tednih, pa nadaljujemo z ...

  • KarlOve Knausgård MOJ BOJ (prva knjiga)

Norveški pisatelj Karl Ove Knausgard (1968) je leta 2009 objavil prve tri dele za današnje razmere popolnoma nepredstavljivega knjižnega »projekta«, v katerem je povsem brez zadržkov in do najbanalnejših podrobnosti povzel svoj dotedanji »boj« – življenje, ki ga je izkusil in (pre)živel. Leta 2010 sta sledila naslednja dva in leta 2011 še zaključni, najobsežnejši šesti del – skupaj kar 3600 strani! Knjige so že z zloglasnim naslovom vzbudile pozornost, še bolj nezaslišano pa se zdi dejstvo, da je Knausgardovo radikalno soočenje z intimo dobesedno zasvojilo najprej norveško in kmalu zatem še globalno publiko. Boleče odkrito, provokativno, a tudi inteligentno, strastno in življenja polno pisanje!

  • Nuccio Ordine KORISTNOST NEKORISTNEGA

V sijajnem in izvirnem eseju nas Nuccio Ordine opozarja na koristnost nekoristnega in na nekoristnost koristnega. S pomočjo razmišljanj velikih filozofov in velikih piscev nam dokazuje, kako nam obsedenost s posedovanjem in kult koristnosti siromašita duha in s tem ne le ogrožata šole in univerze, umetnost in ustvarjalnost, marveč uničujeta tudi nekatere temeljne vrednote, kot so dignitas hominis, ljubezen in resnica. Abraham Flexner pa nas v svojem eseju, prvič prevedenem v slovenščino, opominja, da nas tudi znanosti učijo, kako koristna je lahko nekoristnost.

  • Jevgenij Vodolazkin LAURUS

Roman Laurus je gotovo najodmevnejši ruski romanu zadnjih let, ki ga prevajajo v več kot 20 jezikov. Presenetljivo delo popisuje življenje zdravilca Arsenija in ga pogosto primerjajo z Imenom rože Umberta Eca, a je seveda povsem samoniklo delo, ki govori o globinah človeške nravi, ljubezni do bližnjega, odrekanju, o tem, kaj vse je moč doseči z voljo duha.

  • Mario Vargas Llosa PRIKRITI JUNAK

Prikriti junak (2013) predstavi vzporedni zgodbi dveh moških, ki na življenjski preizkušnji odkrijeta pravi pomen poguma in zvestobe. Urejeni in prisrčni uradnik Felícito Yanaqué, nad katerim se znašajo izsiljevalci, in Ismael Carrera, uspešni poslovnež, ki se maščuje svojima sinovoma, ki mu želita le smrt, sta oba, vsak na svoj način, prikrita upornika, ki želita postati gospodarja lastne usode. Roman, v katerem ne manjka humorja in čustev, je eden najbolj prodajanih romanov v Južni Ameriki, v Mehiki je prehitel celo Petdeset odtenkov sive.

  • Elena Ferrante DNEVI ZAVRŽENOSTI

Osemintridesetletna Olga je mati dveh otrok, ki jo mož zapusti zaradi mlajše ženske. Zgodba ni nič novega, toda slog pripovedi je. Ferrantejeva je neustrašna. Njeno pisanje je iskreno in velikopotezno. V ospredje postavlja ženske, ki jih družba oblikuje, popači in včasih stre. Prodorno in brez sentimentalnosti secira osebni mikrokozmos in meandre človeške duševnosti. Elena Ferrante je vzdevek neznane italijanske pisateljice, ki kljub uspehu ostaja popolna neznanka. V tej naši dobi samopromocije in družabnih omrežij ljubosumno varuje zasebnost in že več kot dvajset let uspešno skriva svojo identiteto.

  • Harper Lee ČE UBIJEŠ OPONAŠALCA

Roman v novem prevodu Polone Glavan, je svojevrsten založniški in kulturni fenomen. Delo pisateljice Harper Lee (1926) iz leta 1960 je ganljiva, s svojevrstnim humorjem začinjena pripoved z ameriškega juga v tridesetih letih dvajsetega stoletja, ki si jo je njena avtorica zamislila kot preprosto ljubezensko zgodbo, a je dosti več kot to, saj skozi nekonvencionalne oči odraščajoče junakinje obravnava mnoga univerzalna bivanjska vprašanja, od rasne nestrpnosti in razredne diskriminacije do revščine.

  • Naomi Klein TO VSE SPREMENI

Naomi Klein v izjemno aktualni knjigi opozarja na nevarnost podnebnih sprememb: če bomo še naprej dopuščali, da se emisije povečujejo iz leta v leto, bo velika mesta in starodavne kulture pogoltnilo morje in zelo verjetno je, da bodo naši otroci prisiljeni bežati pred srditimi ujmami in skrajnimi sušami ...Mračno prihodnost lahko preprečimo le, če bomo spremenili prav vse! To vse spremeni – kapitalizem proti podnebju je dobila odlične ocene kritikov in osvojila prestižno nagrado Pisateljskega sklada Hilary Weston za stvarno literaturo. Knjiga je takoj po izidu septembra 2014 postala uspešnica, isto leto se je uvrstila na seznam stotih pomembnih knjig revije New York Times. Več o knjigi si lahko preberete tudi tukaj.

  • Karen Blixen ANEKDOTE USODE

Zbirka petih zgodb, ki je leta 1958 sočasno izšla v angleščini in danščini je zadnje delo znamenite danske baronice s pisateljskim psevdonimom Isak Dinesen (1885–1962). Svet jo je sicer spoznal predvsem po zaslugi memoarskega dela Spomin na Afriko, a njeno literarno mojstrstvo pride še bolj do izraza v izbrušeni kratki prozi, ki v pričujoči zbirki vsebinsko obravnava mnogovrstna razmerja med življenjem in umetnostjo. Osrednja (in hkrati najdaljša) zgodba je Babetina gostija, ki je leta 1987 navdihnila z oskarjem nagrajeni film. Prevod Tina Mahkota.

  • John Williams STONER

Roman ameriškega pisatelja Johna Williamsa (1922–1994) potrjuje Orwellovo misel, da je čas edini merodajni presojevalec literature. In v Williamsovem primeru je čas razsodil, da je Stoner petdeset let po izidu (1965) zrel za oznako klasika. Še več: knjiga, ki je bila celo v izvirniku dolgo nedostopna, je »naenkrat« postala velika evropska uspešnica. Stoner je mala mojstrovina, ki s svojo neusmiljeno, v preprostih, natančno odmerjenih besedah izpisano slehernikovo usodo, s svojo strašljivo življenjskostjo, poosebljeno v tragični usodi introvertiranega protagonista Williama Stonerja, presune, pretrese in gane. Bralni užitek zagotovljen. Spremna beseda: Urban Vovk.

Še več ...

Bralni seznam lahko dopolnite tudi s seznamom branj, ki ga priporoča portal Sensa:

Pa prijetno branje!

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ