Radijska oddaja Lahko noč, otroci praznuje 55 let

Kako vas je pot zanesla na radio, na Prvi program Radia Slovenija, v Uredništvo izobraževalnih, otroških in mladinskih ter dokumentarno-feljtonskih vsebin?

Vedno sem si želela delati nekje, kjer so besede glavno orodje. Doma smo vedno poslušali radio, zmeraj smo me fascinirali besede, glasovi, interpetacija, zvok. In vedno sem rada brala otroško in mladinsko literaturo, saj v njej ni meja, omejitev, vsebina je raznolika, pa vseeno jasna, domišljija ima prosto pot, svoje pa naredijo tudi ilustracije. Če to dvoje združimo, pa dobimo otroški in mladinski program na Radiu Slovenija. Ko sem prišla na radio, je oddajo urejal Franc Podobnik, Kmalu sem se mu pridružila in po njegovi upokojitvi prevzela redakcijo te oddaje. Prav tako me veseli, da mi delo omogoča vzpostaviti pristen in enakovreden odnos z otroki, ki jih mnogi podcenjujejo ali ne jemljejo resno. So pa najbolj iskreni sogovorniki!

Oddaja Lahko noč, otroci obeležuje 55 let. Kako ste letos pospremili to obletnico, saj gre za eno najstarejših oddaj na Radiu Slovenija?

Letos bomo na Prvem programu Radia Slovenija, kjer se pravljica že vsa ta leta vrti ob 19.45, izvedli pet posebnih izdaj oddaje Lahko noč, otroci, ki smo jih naslovili Podarimo pravljico. Z novo interpretacijo najlepših pravljic v neposrednem avdio in video prenosu smo želeli iti med otroke in jim podariti izkušnjo nastajanja pravljice. Želeli smo iti torej na teren, a nam je načrte prekrižal koronavirus. Zato bomo prvi dogodek naredili kar v največjem radijskem studiu, in sicer 23. aprila, ko bo pravljico Tatjane Kokalj O medvedu, ki je rad bral na novo interpretiral priljubljeni slovenski igralec Tadej Pišek. Za glasbeno spremljavo bo poskrbel pianist Klemen Golner, za režijo pa Špela Kravogel. Za prihodnje dogodke, ki smo jih želeli izvesti še junija, avgusta, oktobra in decembra, pa močno upamo, da se bodo zdravstvene razmere umirile in bomo lahko šli med najmlajše ali pa njih povabili k nam na radio.

Kako so se 'vaše' pravljice spreminjale skozi čas oziroma katere so najlepše pravljice po izboru vašega uredništva?

Naš arhiv je res bogat in med vsemi pravljicami Lahko noč, otroci bi najbrž vsak izmed nas izbral svojih 7 najljubših. Prav te dni, med 15. in 22. aprilom, se vrti izbor bisernih pravljic - po moji izbiri.  Čeprav sta meni najbolj všeč prav pestrost in raznolikost pravljic – od ljudskih, domačih in tujih, do tistih, ki so jih napisali priznani slovenski pisatelji, do del manj znanih in mlajših, pa zato nič manj pomembnih avtorjev. Kar vse te zgodbe povezuje in kar je tudi velika odlika oddaje Lahko noč, otroci, pa je odlična interpretacija. Že vsa leta igrani program sodeluje le z najboljšimi slovenskimi dramskimi igralkami in igralci. Tako so na primer nekoč pravljice brali Elvira Kraljeva, Duša Počkaj, Stane Sever, Frane Milčinski – Ježek, danes pa Polona Juh, Sabina Kogovšek, Branko Jordan, Boris Cavazza in Jurij Souček.

To je torej stalnica. Kaj pa bi bila razlika? Prav gotovo novejše pravljice nosijo drugačne zgodbe in poudarke, mogoče tudi bolj vedra sporočila. A vseeno, prav zdaj smo iz enajstih delov Miškolina pripravili 25 delov Pravljice za lahko jutro, ki jih lahko do konca aprila slišimo v jutranjem programu Prvega ob 6.40. In čeprav gre za besedilo Josipa Ribičiča, ki je nastalo leta 1931, ne le mi, temveč tudi poslušalci uživajo v tej novi, zaradi kriznih razmer nastali jutranji pravljici.

Imajo pravljice še vedno enako vlogo, kot so jo imele nekoč ali se je njihov pomen kaj spremenil? Če se je, v katero smer.

Danes imajo radijske pravljice še večji pomen kot včasih. Pri otrocih seveda že od nekdaj spodbujajo domišljijo, zvočno in jezikovno senzibilnost. A v časih, ko smo obkroženi z vizualnimi dražljaji, z modernimi napravami, ko svet doživljamo predvsem z očmi in ko imamo vedno manj časa za branje, je zvočna pravljica še kako dobrodošla in pomembna. Otrokom ponuja možnost, da si ustvarijo lasten domišljijski svet, v katerem liki dobijo podobo po njihovih željah. Mislim pa, da tudi odraslim pravljica za lahko noč prinese pozitivno izkušnjo – vrne jih v otroštvo ali v nek svet, kjer lahko za trenutek pozabijo na vse. Prav tako staršem in starim staršem ponujajo priložnost skupnega preživljanja prostega časa z otroki in vnuki, pogovora o vsebinah, ki so jih slišali v pravljici, pa tudi umetniškega ustvarjanja na temo pravljic. Kar nekaj jih dobivamo po pošti in na mail. 

Poslušamo jih tudi odrasli, zakaj mislite, da je oddaja po toliko letih še vedno tako priljubljena?

Včasih ni bilo toliko izbire, kot jo imamo danes. Radio je bil medij številka ena. Danes je mogoče drugače, a ljudje imamo še vedno radi pravljice, prav tako se še vedno zavedamo pomena dobre interpretacije besedila - tudi starši, Lahko noč, otroci je namreč poleg Radia Gaga najbolj poslušan podkast Prvega programa radia Slovenija.    

Kako izbirate pravljice, pripovedovalce, kakšnemu konceptu sledite?

Na žalost smo imeli zadnji natečaj za nove pravljice Lahko noč, otroci leta 2012. Pred tem leta 2010. Takrat smo morali žiranti – poleg mene še Primož Suhodolčan in Peter Svetina – med več kot 700 pravljicami izbrati 3 najboljše in še okoli 40 takšnih za odkup. To je bilo res zelo zahtevno in po eni strani tudi nehvaležno delo, saj jih je bilo veliko res dobrih. Seveda ima vsak svoj okus in kriterije. Meni sta najpomembnejša zgodba in stil pisanja. Besedila za Lahko noč, otroci pa morajo biti primerna za radijsko izvedbo, za radijsko interpretacijo. Najprej je torej pomembno besedilo, pripovedovalca pa izbere režiser iz igranega programa. Skupaj s tonsko ekipo potem besedilo prelevijo v zvočno pravljico. Ko pa izbiram ponovitve oddaje, morajo biti pravljice seveda primerne za tisti večer, prilagojene praznikom ali drugim dogodkom. 

Koliko slovenskih pravljic objavite na leto in koliko tujih avtorjev?

Na leto objavimo le nekaj novih tekstov – v okviru projektov Čebelice in Lahko noč otroci z Lahkonočnicami. Že nekaj časa upamo, da bo le prišel čas za nov natečaj.

Glasbeni avizo za oddajo je nepogrešljiv del večerne pravljice. Nam kaj več poveste o njem. Najbrž je fenomen, da se je ohranil tako dolgo (da ga niste in najbrž ne boste zamenjali)?

Avizo Urbana Kodra je že od nekdaj prepoznavni zaščitni znak pravljice, primeren za tovrstno radijsko vsebino in ostaja aktualen še danes. Že prvi takti nas takoj popeljejo v radijski svet pravljic, tako da o zamenjavi ne razmišljamo. Je pa bilo posebno doživetje, ko se je ob 90-letnici Radia Slovenija naš posebni program v Slovenski filharmoniji začel prav z Lahko noč, otroci in je naš simfonični orkester avizo v novem aranžmaju odigral v živo.   

PREBERITE ŠE: Mestna knjižnica Ljubljana omogoča izposojo študijskega gradiva po pošti

PRIPOROČAMO TUDI: Kako prepoznati otrokovo senzibilnost in ga naučiti, da bo znal izkoristiti vse svoje darove

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord