Ob obletnici smrti Simone Weiss je luč sveta ugledal dokumentarni film o pevki, ki jo štejemo za poseben fenomen v slovenski glasbi, z naslovom Lahko noč, ljubezen moja.
Bila je prva, ki je polnila športne dvorane po Sloveniji in zaradi katere so oboževalke in oboževalci, med katerimi je bilo tudi veliko otrok, stali v dolgih vrstah in čakali na vstopnice za stojišče, saj so bili sedeži že zdavnaj razprodani. Med koncertom pa so v njihovih očeh sijale solze radosti.
Predpremiera filma je potekala v Kinodvoru, nanjo pa so bili povabljeni predvsem njena ožja družina, ustvarjalci dokumentarca in mediji. Pod dokumentarec se podpisujejo režiser Dušan Moravec ter scenaristka, sicer novinarka Sonja Javornik, in pevkin soprog Goran Šarac. V 75 minutah, kolikor traja dokumentarni film, se je marsikomu utrnila solza. Simona je bila res prava kraljica ljudskih src v devetdesetih, ko je bila najbolj uspešna. Predvsem je bila posebna umetnica in bila je zelo človeška, ljudska.
V filmu tako vidimo, kako se je začela njena pot, od manekenke do najbolj oboževane pevke zabavne glasbe pri nas. Komentatorji v dokumentarcu govorijo o njej kot o izredni osebi, ki je bila zelo preprosta in inteligentna, mila in odločna, predvsem pa vedno pripravljena pomagati. Tako o njej spregovorijo Tereza Kesovija, Goran Karan, Pero Lovšin, Al Bano in Miki Šarac pa tudi pesnica in tekstopiska Elza Budau, publicisti Sonja Javornik, Vesna Milek, Manca Košir, David Tasić, Sašo Hribar ter psiholog Peter Praper.
Gledalec tako spremlja njene začetke. Leta 1984 se je prijavila na tekmovanje za miss Slovenije v okviru tekmovanja za Miss Jugoslavije in osvojila drugo mesto. V njeno življenje je vstopil Goran Šarac, njen soprog, ki ji je pomagal tudi poklicno. Spoznala sta se, ko je bil še član skupine Randez-Vous. Potem se je pojavila njena prva uspešnica, Pet poljubov, in se je začela njena strma pot navzgor. Simona je nizala uspešnice, kot so Mati (s to pesmijo je vedno začela koncert), Tisoč želja, Vzela sem si Štajerca ... Vidimo tudi njeno pretanjeno izbiro oblek, v katerih je na nastopih kraljevala kot princeska, po njej pa se je zgledovalo mnogo mladih deklic. Kmalu nato je začela polniti športne dvorane.
Bila je prva pri tem, Halo Tivoli je napolnila celo petkrat. Sodelovala je s tujimi izvajalci, ki imajo o njej le najlepše besede: sploh Tereza Kesovija pa italijanski pevec Al Bano in seveda Goran Karan. In potem ko je vse to dosegla, se je počutila utrujeno in izpraznjeno ter se je odločila za umik. V tem času je diplomirala iz psihologije ter vpisala podiplomski študij, ves čas pa je pomagala avtističnim otrokom. Bila je tudi zelo dobrodelna, porodnišnici je podarila celo dva inkubatorja. Zaradi raka pa je nato lani decembra umrla. Po kratki tiskovni konferenci po predpremieri je scenaristka Sonja Javornik povedala, da bo film premierno prikazan na TV Slovenija 16. decembra, vidno pretresen Goran Šarac, ki je prvič videl dokumentarec v celoti, pa je napovedal še izid monografije.
Napisala Eva Jandl
Fotografije Goran Antley, Primož Predalič, osebni arhiv
Novo na Metroplay: Maja Keuc iskreno o življenju na Švedskem in kaj jo je pripeljalo nazaj
