Na posvetu o nasilju med mladimi so spregovorili tudi o napačnih domnevah.
Ravnateljica Strokovnega centra Planina Leonida Zalokar je na današnjem posvetu Mladi in kriminal v Mariboru zavrnila kot mit domnevo, da so nasilneži največkrat tudi sami bili žrtve nasilja. "Po zadnjih raziskavah velja, da 60 odstotkov nasilnežev ni bilo nikoli prej žrtev oziroma imelo kakršnekoli travmatske izkušnje," je dejala.
Strokovni posvet, ki sta ga že 22. leto priredila Policijska uprava (PU) in Mestna občina Maribor, združuje vse, ki imajo opravka z mladimi.
Polna dvorana po besedah strokovne vodje dogodka Simone Lilek s PU Maribor kaže, kako so vsi željni informacij in pomoči ob soočanju z odklonskimi vedenji. Policijska statistika sicer ne kaže silovitega porasta nasilja med mladimi, a ti podatki ne odražajo nujno realnega stanja. "Imamo zelo veliko sivo polje, predvsem ko gre za kazniva dejanja, ki se dogajajo preko spleta," je dejala.
Permisivnost eden od dejavnikov
Po besedah Zalokar je v ozadju nasilnega vedenja otroka ali mladostnika ponavadi preplet osebnostnih okoliščin in vrste vzgoje. "Dejstvo je, da je permisivna vzgoja, permisivna naravnanost brez omejitev, brez sankcij, brez dajanja občutka odgovornosti, eden od velikih dejavnikov za pojav tako imenovane neodgovornosti, brezčutnih neobčutljivih potez in tudi nasilja. In o tem bo treba spregovoriti," meni.
Zagovarja vzgojo z avtoriteto in trdi, da je treba otroke že od malega učiti, kaj je prav in kaj narobe ter jim postavljati meje. Meni tudi, da je v primeru odklonskih vedenj v družbi 'preveč poudarka na nasilnežu'.
"Naracija, da je treba nasilneža razumeti, da so to žrtve nekih okoliščin, je katastrofalna za žrtve, ki jih tako sekundarno viktimiziramo, ker one morajo biti sočutne in morajo nasilneža razumeti. To je logika, ki je skregana z zdravo pametjo in pravom," je opozorila.
V Sloveniji po besedah Zalokar manjkajo programi za tovrstna vedenja: "Nimamo diagnostičnih kriterijev, da bi sploh ugotovili, kaj je s tem otrokom narobe. Pri nas se pogovarjamo, kam ga bomo dali, ne pa kaj s tem otrokom in kaj rabi." Strokovnjakinja meni tudi, da bi bilo treba uzakoniti kaznivo dejanje slabega starševstva oziroma dolžnost, da starš sodeluje pri obravnavi takšnega otroka ali mladostnika.
Poudarek na preventivi
Aleš Bučar Ručman s Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru je predstavil mednarodni projekt kNOwBullying, v okviru katerega poskušajo opolnomočiti šole in skupnosti za soočanje z medvrstniškim nasiljem. Po njegovih besedah je ključno preprečevanje takšnih pojavov, pri tem pa morajo sodelovati vsi - učenci, učitelji, starši in skupnost.
"Poudarek tega preventivnega programa je učenje različnih veščin, vzpostavljanje šolske klime, izobraževanje staršev, učencev, učiteljev, vseh zaposlenih na šolah za vzpostavitev okolja, v katerem po ugotovitvah raziskav vemo, da je na koncu manjši obseg medvrstniškega nasilja. En košček tega, ampak samo košček, je tudi način odzivanja na nasilje, ko do tega pride, ampak poudarek je na preventivnih aktivnostih," je dejal.
Jasmina Arnež in Mojca Mihelj Plesničar s Pravne fakultete Univerze v Ljubljani sta se prav tako lotili podiranja mitov o nasilju mladih.
"Vsaka družba v zgodovini bo rekla, da so njihovi mladi grozni in da je hujše kot v preteklosti. A če pogledamo podatke, ki izhajajo iz realnih statistik, ugotovimo, da ni ne neke velikanske razlike v tem, kakšni so mladi danes in kakšni so bili včasih. Kar pa je dramatična razlika, je način, na katerega je današnja družba sposobna mlade spremljati in jih imeti ves čas pod nadzorom. In ne samo to: tudi sami sebe imajo ves čas pod nadzorom. To, kakšno je življenje mladih, še nikoli ni bilo tako zelo na tapeti oz. tako zelo na ogled kot danes. In v tem smislu je morda percepcija tega, kaj se dogaja z mladimi, drugačna," je povedala Mihelj Plesničar. Sama zagovarja predvsem dosledno vzgojo oz. vzgojo, ki otroka uči, da imajo dejanja posledice.
Preberite si tudi: Brezčutni otroci: "Brez zadržkov mi je rekla: Tom je poosebljen hudič"