Mednarodno okolje ima prav poseben čar, ki posameznika navdihuje, krepi, mu širi obzorja in ga vedno znova izzove. Posamezniki pa v mednarodnem okolju pridobijo tudi številne kompetence, ki pa žal prepogosto ostanejo skrite.
Ambasadorka programa Erasmus+, ki živi medkulturnost
Da temu ne bi bilo tako, so na CMEPIUS-u (Center RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja) pripravili poseben dogodek za strokovne delavce v izobraževanju, na katerem so gostili stand-up komika Ivana Šarića ter ambasadorko programa Erasmus+ in dopisnico RTV Slovenija Karmen W. Švegl. Prav vzgojitelji in učitelji imajo namreč izjemen vpliv na mlade, zato je, poudarja direktorica CMEPIUS-a dr. Alenka Flander, pomembno, da se medkulturne kompetence razvija ciljno in sistematično. Medkulturnost je tu, mlade pa moramo pripraviti na življenje v medkulturni družbi.
Z njo se strinja tudi Karmen W. Švegl, ki je na valorizacijski konferenci Bistvo je očem skrito odpirala vprašanja o domovini in tujini ter o tem, kako posameznik obogati družbo po svoji mednarodni izkušnji. Dopisnica, ki danes živi medkulturnost, je svojo prvo mednarodno izkušnjo doživljala v Londonu, na Erasmus izmenjavi pa je pred leti spoznala tudi svojega moža. Sina je rodila v Libanonu, potovanja in življenje v drugih državah, pravi, bogatijo posameznika in posledično družbo, tujina pa nas mami z očarljivostjo in drugačnostjo.
Medkulturne kompetence: pomembne tudi pri iskanju zaposlitve
H krepitvi medkulturnih kompetenc v zgodnji fazi pa lahko pripomore že enodnevni obisk tujega študenta v vrtcu ali šoli. Svet v učilnici (World in Classroom) je lahko tisti prvi korak, ki otroku odpre okno v svet. Medkulturne kompetence, ki se razvijajo med mobilnostjo dijakov in študentov pa so pomembne tudi pri iskanju zaposlitve, le prepoznati jih je treba. Pomembno pa je, da se na samo mobilnost ustrezno pripravimo.