Miron Hauser je manj znani brat svetovno znanega glasbenika iz dueta 2Cellos, Stjepana Hauserja. Prav tako kot Stjepan je tudi Miron izvrsten in akademsko izobraženi glasbenik. Redni član džezovskega orkestra hrvaške javne radiotelevizije, do lani pa tudi stalni član hrvaške pop skupine Jinx končno prihaja v Slovenijo, kjer bo s koncertom razveselil oboževalce salse, latinskih in kubanskih ritmov.
Slovensko publiko, ki je znana kot ljubiteljica salse, latinskih in kubanskih ritmov, bo na glasbeno popotovanje po Latinski Ameriki skupaj z Mironom popeljal Big Band RTV Slovenija. V Stari elektrarni namreč pripravljajo prav posebno glasbeno poslastico. Na koncertu, ki bo v četrtek, 30. marca, zvečer, bodo skupaj izvedli program Tu fragancia. Avtor skladb Miron Hauser, ki bo hkrati dirigiral džezovskemu korpusu, je navdih za omenjeni koncertni večer črpal iz kubanskih in latino ritmov.
Glasbenik se je s tem avtorskim delom poklonil tej veliki glasbeni kulturi, njegova reinterpretacija latinskih in kubanskih zvokov pa nam obljublja energičen in ritmičen spoj džezovskih in latinskih ritmov, ki so primerni tudi za širše glasbene množice. Tudi za tiste, ki si na koncertih želijo zaplesati.
Kako publika v tem delu sveta sprejema salso in sorodne glasbeno-plesne žanre?
Publika se pravzaprav skoraj vedno zelo dobro odzove, le redko ostane hladna. Salsa je glasbe, ki te prisili h gibanju. Ni je treba razumeti, saj jo občutiš. Seveda, tisti, ki radi plešejo, bodo tudi zaplesali. Igral sem po številnih festivalih salse po Evropi in vedno obstaja neka svojevrstna selekcija pri sprejemanju takšne glasbe, ki je ritmično precej zahtevna. Organizatorji takšnih festivalov po Evropi od nas pričakujejo ritmično manj zahteven repertoar, da lahko ljudje tudi plesno sledijo glasbi. Verjamem, da na Kubi ali v Puerto Ricu s tem nimajo težav, vendar to niti ni pomembno. Pomembno je, da se ljudje dobro zabavajo. 'Salsa občinstvo' v Evropi je zelo hvaležno in ceni, kadar ima priložnost takšno glasbo slišati v živo in nanjo plesati. Za nas glasbenike je to zelo lep občutek.
Poleg džeza in latinskega džeza občasno igrate tudi v nekaterih salsa glasbenih skupinah, v katerih so glasbeniki iz Hrvaške, Slovenije in s Kube. Kako se med seboj razumejo glasbeniki v skupini, ki igra glasbo, kakršna je nekaterim od njih zelo blizu in naravna, drugim pa priučena?
Glasbenikom s Kube, ki igrajo z nami – glasbeniki z Balkana –, je seveda veliko lažje igrati salso, saj je to glasba, ob kateri so odrasli. Lahko jo igrate iz srca, toda oni imajo zanjo pravi občutek, ki ga je tako zelo težko poustvariti, če to ni glasba naroda, ki mu pripadate oziroma ste ob njej odrasli. To velja predvsem za pevce, ki lahko v svojem maternem jeziku improvizirajo, kar je v salsi najpomembnejši element. Tako zvenijo naravno in avtentično. Mislim, da je zaželeno, da pevec skupine, ki preigrava salso, prihaja iz latinskih krajev – tako je vedno bilo v skupinah, v katerih sem igral. Kar pa zadeva instrumentaliste – tu je lahko biti odličen glasbenik tudi v takšnih žanrih, vendar je za to potrebno veliko truda. Včasih je to dobro, saj nekateri glasbeniki, ki niso 'latinosi', a igrajo salso, v svoje igranje vložijo ogromno truda, kar se ceni, in na koncu postanejo eni od boljših v tej zvrsti glasbe. Takšni primeri obstajajo tudi pri nekaterih najslavnejših salsa skupinah. Vedno se spomnim na pianista Larryja Harlowa, ki je pripadal judovski skupnosti iz New Yorka, a je po naključju začel igrati v skupini Fania All Stars, najbolj znani salsa skupini v zgodovini.
Boste po ljubljanskem koncertu ta glasbeni projekt predstavili še kje drugje?
Trenutno sem zelo vznemirjen in srečen, da imam priložnost program izvesti tudi v Puli, svojem rojstnem kraju, in to le dva dneva po ljubljanskem koncertu, 1. aprila 2017. Mislim, da bo Big Band RTV Slovenija prvič nastopil v istrskem narodnem gledališču v Puli. To je vsekakor največji izziv – igrati lastno glasbo pred največjimi kritiki, svojo družino in prijatelji. Imam tudi že nekatere ponudbe za poletne džez festivale, za katere upam, da se bodo uresničile. Rad bi razvijal ta projekt, se še naprej ukvarjal s skladbami, saj je to kontinuiran proces.
Eva Jandl
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču