Na Ljubljanski grad prihaja Barbarstvo muk

Na Ljubljanski grad prihaja Barbarstvo muk  (foto: profimedia) profimedia
11. 4. 2015

Na Ljubljanski grad 7. maja prihaja razstava mučilnih naprav od 16. do 18. stoletja z naslovom Barbarstvo muk. V sklopu razstave pripravljajo tudi doživljajski vodeni ogled in cikel predavanj o zgodovini kaznovanja na Slovenskem v novem veku.

Staro kazensko pravo si ni prizadevalo za poboljšanje delikventa, temveč za ponovno vzpostavitev pravice s prizadejanjem telesnih muk tistemu, ki je prekršil splošno priznani red. Tematiko lahko obravnavamo z več različnih vidikov, kot so zgodovinski kontekst, pravni predpisi takratnega časa, odnosi v družbi, socialni status, moralne vrednote ter številni drugi. Vse to govori o kompleksnosti teme, po drugi strani pa je bila tovrstna praksa v sodnih postopkih v predmodernem obdobju novega veka nekaj skoraj vsakdanjega.

Tudi takratna Ljubljana v tem oziru ni bila izjema, saj ohranjeni viri pričajo o preiskovalnih postopkih, ki so se odvijali za zidovi ljubljanske Tranče, o izvrševanju sramotilnih kazni pred mestno hišo, kjer so nekoč stali sramotilni steber, kletka in klop, kakor tudi o Friškovcu, kjer so se z rabljevim zamahom izvrševale smrtne obsodbe.

Vse to je botrovalo odločitvi, da v Kazemate umestijo tovrstno razstavo, pa tudi dejstvo, da v letu 2015 mineva natanko 200 let od odprtja Kaznilnice na Ljubljanskem gradu – institucije, nastale na podlagi modernega kazenskega zakonika iz leta 1803, ki se je odmikal od stare kaznovalne prakse zastraševanja in mučenja ter se vedno bolj osredotočal na odvzem prostosti in delovno prevzgojo obsojenca.

prangarRazstava novoveških mučilnih naprav, orodij in pripomočkov, ki so jih uporabljali tako za dosego priznanja s pomočjo torture kot tudi pri kaznovanju lažjih in težjih kaznivih dejanj, naj bi po eni strani osvetlila takratni čas razsipnosti muk in krutih kazni, po drugi strani pa naj bo tudi opomin, da danes tovrstne prakse še zdaleč niso preostanek neke daljne preteklosti. Torej, ali je sedanja, domnevno civilizirana družba sploh kaj drugačna?

Razstavni eksponati so rekonstruirani na podlagi originalnih predlog, ohranjenih ilustracij in različnih zapisov iz Nemčije, Italije, Španije in drugih dežel. Razstava je potujoča in je bila do sedaj med drugim na ogled v Veliki Britaniji, Nemčiji, na Poljskem, v Estoniji, Litvi in na Danskem, leta 2011 pa tudi v Arheološkem muzeju v Zagrebu.

Razstava bo na ogled v grajskih Kazemateh med 7. majem in 27. septembrom 2015; v maju med 9. in 20. uro, junija, julija in avgusta pa med 9. in 21. uro.

Ob razstavi pripravljajo tudi zanimivi vodeni ogled, ki ga bodo izvajali strokovno usposobljeni grajski vodniki. Podrobnejše razumevanje poteka takratnega kazenskega procesa – od ječe prek zasliševanja do izvršitve sodbe – nam bosta ob ogledovanju omogočila tudi kostumirana karakterja – ljubljanski rabelj Hans in čarovništva obtožena Anica; njuna zgodba temelji na dejanskem čarovniškem procesu, ki se je v Ljubljani odvijal konec 17. stoletja. Na koncu vodenega ogleda na primeru Kaznilnice na Ljubljanskem gradu spoznamo, kako pod vplivom razsvetljenskih idej telesno kaznovanje nadomestijo prostostne kazni in kako se fokus iz javnega kaznovanja, katerega namen je bilo dajanje zgleda in svarilo množicam, naposled preseli na prevzgojo posameznega prestopnika.

Redni termini vodenih ogledov bodo v času trajanja razstave (7. 5.– 27. 9.) vsak petek, soboto in nedeljo ob 18.30.

Vodeni ogled traja eno uro in se izvaja v slovenskem ali angleškem jeziku (v avgustovskih terminih bo zagotovljen tudi simultani prevod v italijanski jezik).

Tudi majski cikel treh predavanj z naslovom »O zgodovini kaznovanja na Slovenskem v novem veku« se vsebinsko navezuje na razstavo Barbarstvo muk.

Na prvem predavanju iz cikla, 14. 5. 2015, bo dr. Andrej Studen predstavil potek kaznovalnih procesov od zasliševanja prek sodbe do izvršitve kazni; pri tem se bo navezal tudi na spremembe kaznovalne politike od razsvetljenstva pa do danes. Drugo predavanje bo 21. 5. 2015 in bo posvečeno fenomenu čarovniških procesov. Dr. Matevž Košir bo na primeru konkretnih procesov osvetlil procese zoper čarovnice na Slovenskem in njihovo umeščenost v evropski kontekst. Cikel bo 28. maja 2015 sklenila dr. Dragica Čeč z zgodbami treh zločincev, sojenih pred ljubljanskim sodiščem, in tako predstavila kazensko prakso ljubljanskega sodišča od leta 1700 do odprave torture leta 1776.

Priporočamo