Praznik vina oziroma martinovo je idealen čas, da se spet podružite z vsemi, ki jih imate radi, seveda ob dobri hrani in najboljši žlahtni kapljici.
Ob tem je seveda zelo dobrodošlo, da veste, katero vino se poda k določeni jedi, saj bodo gastronomski užitki tako na vrhuncu, vzdušje v družbi pa seveda prav tako.
Hitri tečaj: 3 pravila spajanja jedi z vinom
- Rdeča vina spadajo k močnejšim jedem, kot so mesne jedi in močno začinjene ali mastne jedi, bela pa k lažjim, a upoštevati je treba še začimbe, ki ne smejo nadvladati vina, in nasprotno.
- Paziti je treba na intenzivnost kislosti in sladkosti. Kislost na krožniku je treba uskladiti s kislostjo v kozarcu. Rdeča vina se na splošno bolj podajo k jedem, ki niso kisle.
- Mislite na družbo, ki bo jedla in pila. Verjetno jih poznate toliko, da veste, kaj jim najbolj ustreza oziroma kakšne okuse imajo radi. Seveda ne morete misliti na vsakega od njih, a določite skupni imenovalec – ima večina rada ribe v pečici s krompirjem in belo vino? Vzemite na primer sivi pinot.
Vsekakor upoštevajte eno univerzalno pravilo: izberite vino, ki ga poznate in vam je všeč.
Mercator, v katerega hipermarketih se povečuje izbor vin, med katerimi jih je kar 90 % slovenskih, je ob tej priložnosti pripravil natečaj Radi imamo domače, vina iz slovenskih avtohtonih sort in med 71 izbral 3 vinarje oziroma 3 vina, ki bodo umeščena na prodajne police izbranih Mercatorjevih hipermarketov. Zgodbe vseh so zanimive in vina odlična, kot ljubitelje rdečih vin pa vas bo vsekakor navdušila modra frankinja iz kleti Šuklje iz Bele krajine.
Vinska zgodba Šukljetovih iz Trnovca v Beli krajini
»Midva z bratom Matijo sva šesta generacija, ki se s tem ukvarja,« pove Katja Šuklje, ki je končala agronomijo na biotehniški fakulteti v Ljubljani, potem pa opravila še doktorat v Južni Afriki.
Šukljetovi so resneje zagrabili vinogradniško-vinarski posel, ko je Katjin oče Jože Šuklje v drugi polovici osemdesetih let prejšnjega stoletja izstopil iz največje vinske kleti v regiji, iz KZ Metlika, in šel svojo pot.
Prvo modro frankinjo so napolnili konec devetdesetih let, prej so večino grozdja vozili v metliško klet. Na prelomu tisočletja so zgradili novo klet in se povsem predali vinu. Ker vinogradov ne gnojijo, letna pridelava vina niha. Ko se vse poklopi, napolnijo 25 tisoč steklenic, od tega je največ modre frankinje.
O avtohtoni sorti Rebula
Ime rebula naj bi se omenjalo že v rimskih časih. O tem, ali je sorta avtohtona, pa se bodo bržkone še dolgo kresala mnenja, saj so genske raziskave pokazale, da rebule nimamo samo na obmejnem pasu z Italijo, temveč jo imajo tudi v Grčiji na Kefaloniji. Lahko se seveda vprašamo, kje je bila prej. Poleg Bricev, ki jo imajo seveda za avtohtono sorto - najstarejši znani zapis, ki omenja pridelavo rebule, izhaja iz gradu Rittersberg v neposredni bližini vasi Višnjevik – se v zadnjem času z njo čedalje bolj istovetijo tudi Vipavci. Njihovo rebulo naj bi v 16. stoletju pil Maksimilijan I., cesar Svetega rimskega cesarstva.
Sorto sicer odlikuje raznovrstna uporaba, saj je primerna tako za sveža kot zorjena in macerirana vina, iz nje se pridelujejo tudi penine in sladka vina iz sušenega grozdja.
Od 19. novembra jo najdete tudi na policah v prodajalnah Mercator Šiška, Ljubljana Šmartinska, Maribor Tabor, hipermarket Koper in v Maxi market.
Minister za zdravje opozarja: Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju!
