New York v Cvetličarni z Branetom Rončelom!

Vsebinsko se bodo prepletali različni glasbeni slogi, prvi koncert pa bo 11. marca 2016, na katerem bo legendarni mojster funka Maceo Parker poskrbel za izrazito plesni žur

O Maceu Parkerju!

Maceo Parker: njegovo ime je sinonim za funk, njegovo glasbeno poreklo je brezhibno, njegova skupina je najbolj 'našponana' funk zasedba na svetu. Znano je, da je Maceo igral z vsemi velikimi izvajalci funka - začel je z Jamesom Brownom in spominja se, da se je ob njem počutil kot bi 'prišel na univerzo'. Sledilo je sodelovanje pri projektu Mothership z Georgeom Clintonom, danes pa je aktualna njegova prisotnost na turnejah s Princem. Predstavlja živo vez z zgodovino funka, povezuje jo v zlato nit, ki nas pripelje do jedra te plesne glasbe.

"Vse ti prihaja naproti, Maceo," je zaključil članek v reviji DownBeat iz leta 1991, na začetku njegove solo kariere. Ljubitelji funk glasbe so Macea poznali kot spremljevalnega glasbenika, resnično pa so ga cenili predvsem v krogih funk poznavalcev. V zadnjih dveh desetletjih je Maceo Parker užival v eksplozivni karieri in zgradil novo kraljestvo funka - svežega in stilsko pestrega obenem: spretno krmari med James Brownovim soulom iz 60-ih in George Clintonovim freaky funkom iz 70-ih let in ob tem raziskuje še mehkejše jazz in hip-hop melodije.

V preteklih letih je sodeloval z mnogimi velikimi glasbeniki, med njimi so: Ray Charles, Ani Difranco, James Taylor, De La Soul, Dave Matthews Band, The Red Hot Chilli Peppers, Medesky Martin and Wood ... Njegov brezčasni zvok mu očitno zagotavlja nove oboževalce tudi med mlajšo populacijo.

Skoraj nemogoče je ločiti, kdo se je pojavil prej: Maceo ali Funk. Osupljivi ''P-funk'' Parker se je svojih legendarnih zvokov lotil že v 60-ih, ko sta z bratom, bobnarjem Melvinom, vstopila na trendovski soul funkovski vlak Jamesa Browna in James je kmalu skoval prepoznavno solo napoved: ''Maceo, I want you to Blow!'' Večina muzikologov priznava, da so prav ti člani ustvarjalno plodne zasedbe iz obdobja Jamesa Browna zgodnji pionirji sodobnega funka in hip-hopa; so avtorji ritmov, h katerim se vedno znova vračamo še danes.

Maceo se je razvijal in skoraj 20 let deloval kot povezovalno jedro James Brownove enklave – s svojim prepoznavnim slogom je pomagal definirati Jamesovo zvrst funka, in fraza ''Maceo, I want you to Blow!'' je postala del žargona. Njegove skladbe še danes spadajo med bolj uporabljene in posnemane ritme, preprosto zaradi njihovega edinstveno kvalitetnega zvoka.

Maceo se je v 70-ih osamosvojil od Botra Jamesa in z nekaj kolegi iz James Brownove zasedbe ustanovil skupino Maceo and All the Kings Men. Oba albuma iz tega obdobja se tudi po treh desetletjih od izida še vedno nenehno ponatiskujeta.

Maceov prvi mentor je bil njegov stric, vodja lokalne skupine The Blue Notes. Tako so trije Parkerjevi, bratje Maceo, Melvin in Kellis (kasneje je postal profesor prava v razvedrilnem sektorju na kolumbijski univerzi), ustanovili zasedbo Junior Blue Notes. Ko je bil Maceo v 6.razredu, jih je začel njegov stric voditi s seboj po nočnih klubih, kjer je nastopal, juniorjem pa je dovolil igrati med premori. To je bila Maceova prva izkušnja na odru in tu se je rodila njegova ljubezen do nastopanja, ki je sčasoma le še rasla in postajala močnejša. Med odraščanjem je Maceo občudoval saksofoniste, kot so David "Fathead" Newman, Hank Crawford, Cannonball Adderley in King Curtis. ''Bil je obseden z Rayem Charlesom in njegovim ansamblom, še posebno s pihalci.'' Pri petnajstih je Maceo razvil svoj edinstven slog igranja tenor saksofona: ''Razmišljal sem o tem, da Maceo Parker igra kot Charlie Parker, nato pa sem pomislil, zdaj pa Maceo Parker igra kot Maceo Parker; kakor bi me poslušali mladi saksofonisti in posnemali moj slog igranja.'' In tako se je rodil dobro znani 'Maceo Sound' . Sredi 70-ih je začel sodelovati z Georgeom Clintonom in igral v različnih variacijah zasedb, kot sta Funkadelic in Parliment, ter z legendarnim Bootsyjem Collinsom. Takrat je sodeloval z vsemi osrednjimi figurami funk glasbe: od osupljivih nastopov z Jamesom Brownom do sodelovanja pri projektu Mothership. Bil tako blizu pri nastajanju sodobnega funka, kakor je sploh mogoče – s svojim brezhibnim slogom je takrat bil in postal del glasbene zgodovine.

Leta 1990 je Maceo dobil priložnost, da se osredotoči na lastne projekte. Izdal je dva uspešna solo albuma: 'Roots Revisited' (ki je bil leta 1990 kar 10 tednov pri vrhu Billboardove lestvice) in 'Mo' Roots' (1991). A šele Macejev tretji, leto kasneje v živo posneti solo album 'Life on Planet Groove' je zatresel tla in zelo kmalu pristal med najbolj priljubljenimi albumi vseh ljubiteljev funka. 'Planet Groove' je navdušeno sprejela mlajša, pretežno študentska populacija, in njegovi frazi "2% Jazz, 98% Funky Stuff", je vdahnil življenje. Pričelo se je obdobje Maceovih odmevnih turnej z vrhunsko in močno zasedbo, ki je občinstvom po vsem svetu ustregla z nepozabnimi nastopi: ''Čutim, dolžnost, da kot umetnik potujem v čim več krajev, posebno, če si ljudje to želijo.'' Na oder ne pride ogrnjen v dolgo žametno ogrinjalo, ne nastopa z ogromnim spremstvom, najpomembnejša je njegova glasbena duša, ki jo razgali vsakič, ko pihne v svoj inštrument.

Po več letih delovanja kot vodja glasbene zasedbe na nagradah Fundacije za ''Rhythm and Blues'', je leta 2003 Maceo prejel prestižno ''Pioneer Award'' za izjemne dosežke kot spremljevalni glasbenik v R&B žanru. Albumi 'Funk Overload', 'Dial M-A-C-E-O' in 'Made by Maceo' so že ob izidu pristali med top štiridesetimi na vseh evropskih lestvicah. Na albumu 'Dial M-A-C-E-O' gostujejo priljubljena folk glasbenica Ani DiFranco, Prince ter James, a ne ta, ki ga običajno asociiramo z Macejem, temveč James Taylor. Za razliko od tega, pa je album 'School's In' iz leta 2005 poln funkovskih ritmov v vseh niansah. V začetku leta 2007 se je Maceu ponudila sanjska priložnost: igrati z orkestrom. Z WDR Big Band iz nemškega Kölna, grammyevimi nagrajenci, je izvedel v živo serijo nastopov, posvečenih Rayu Charlesu, ter izdal album teh posnetkov z naslovom 'Roots and Grooves', kjer igrata tudi Dennis Chambers in Rodney "Skeet" Curtis. Album je pri kritikih požel velik uspeh.

Naslednji album, ki ga je Maceo izdal leta 2012 nosi naslov 'Soul Classics'. Poleg WDR Big Banda na njem gosti še bobnarko Coro Dunham Coleman in basista Christiana McBridea. Julija istega leta je Maceo v Parizu prejel nagrado »Les Victoires du Jazz« za življenjsko delo, za njegov izjemen glasbeni prispevek.

Tisti konec tedna je prejel še nagrado 'Icon Award' na North Sea Jazz Festivalu v Rotterdamu s posvetilom:

• ''Maceo Parker, glasbeni ustvarjalec in izvajalec na najvišjem nivoju že skoraj 50 let, se je uveljavil z izjemno muzikalnostjo in spretnostjo. Navdahnjeni in neutrudni saksofonist je pustil neizbrisen pečat v soul, funk in jazz glasbi. Edinstveni zvok Jamesa Browna velik del dolguje prav vplivu Maceja Parkerja, ki ga Brown odkrito priznava. Parkerjevo ime se je znašlo celo med Brownovimi besedili: ''Maceo, blow your horn!'', tudi Prince s spoštovanjem govori o Parkerju, ko ga imenuje Učitelj. Maceo Parker ni ustvaril veliko le v količinskem smislu skladb, svoj pečat je pustil tudi v številnih glasbenih zvrsteh. Maceo je razširil svoj unikatni zvok saksofona do širokega kroga občinstva prek sodelovanj s soul in jazz umetniki, kot so James Brown, George Clinton in Bootsy Collins, pa tudi s pop zasedbami, kot so Living Colour, Bryan Ferry, The Red Hot Chili Peppers in The Dave Matthews Band. Parkerjeva glasba je glavni vir navdiha tudi v svetu hip-hopa, sam spada med najpogosteje posnemane galsbenike na svetu. Maceova glasba spaja vrsto zvrsti, od soula, funka in jazza, do R&B in bluesa, medtem pa ohranja spoštovanje do tradicije. Maceo Parker se je kot saksofonist, pevec, skladatelj in vodja zasedb uveljavil tudi kot avtor raznih projektov, CD-jev, koncertov in mednarodnih festivalov. Redno nastopa s Princem, pogosto ga spremlja Candy Dulfer. Najbolje se počuti na odru, kjer izžareva neskončno energijo in strast ter sposobnost, da s svojo glasbo očara sleherno občinstvo. Vse lastnosti ikone so združene v Maceu Parkerju, zato mu žirija ponosno podeljuje nagrado ''2012 Radio 6 Icon Award''.

• ''Glede na Parkerjev smisel za ritmično inovativnost ter emocionalni naboj Charlesovih zimzelenih skladb, kot sta 'Busted" in "Hit the Road Jack", bi vsak lahko pričakoval, da bo šlo vse kot po maslu, a tu je še veliko več kot to – saj Parker tudi poje, z raskavim glasom in Charlesovo perfekcijo, poleg dveh omenjenih, še bolj izrazito v pesmih "You Don't Know Me", "Margie" ter čarobno lenobni "Georgia on My Mind". Charles je bil za pokojnega razglašen leta 2004, a Parker ga je ponovno obudil na najbolj pretresljiv, a čudovit način.'' - All Music Guide

• ''Maceo je slavnemu imenu Parker dodal kompleksen funkovski zasuk, ko je saksofon igral bolj kot tolkalo, ne kot melodični instrument. Rezultat tega je blazno ritmična glasba, ki prisili vsakogar v njenem dometu, da zapleše, kot da se je priklopil na električni tok. Prav gotovo nihče ne igra alt saksofona kakor Maceo Parker, in najverjetneje ga ne bo nihče nikoli več. Čeprav nikakor ne zapostavi melodije, nas Parker sladkobno zapelje v skladbo, a že naslednji hip nas s funkadelično silovitostjo prisili, da skočimo iz lastne kože in zaplešemo. Skratka ...če želite plesati s predstavnico nasprotnega spola, ne da bi jo zato posebej prosili, pojdite na koncert Macea Parkerja. In tam boste nenadoma ugotovili, da je to eden od razlogov, da obstajate na tem planetu ... da vas odpeljejo tja, kjer lahko glava neha misliti, medtem ko poslušate, se gibate in doživiljate iskreno veselje.'' - Dave Todoroff

• ''Ni ''bebopper'', prerojen ali drugačen. Njegove korenine segajo v blues in gospel ... njegov zvok je vesel, seka med soji žarometov ter seva odločnost in srčnost obenem. Njegov tonsko osnovan napad je melodičen in prvotno ritmičen - namesto preleta med notami nam postopno odkriva prepletajoče se teme ter poudarja nežne odtenke ritma in neenakomernega takta, preko katerih komunicira z nami. Nikakršnega dvoma ni, obstaja samo en Maceo.'' - Gene Santoro Downbeat Magazine

• ''Ko ljudje govorijo o velikih legendah, po navadi mislijo na tiste, ki ''so sicer že končali kariero, a so bili res dobri''. Ko pomislim na Macea Parkerja, se spomnim legendarnega mojstra funka in saksofonista, a ne legendarnega v smislu, da je že zaključil z nastopi. To še vedno počne. To je zame resnično legendarna osebnost.'' - Ani DiFranco

Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec