Nina Kremžar: V Sloveniji le ni najbolj preprosto priti do izdaje prve, še zlasti pesniške knjige

22. 3. 2020 | Vir: Story
Deli
Nina Kremžar (foto: Aleksandra Saša Prelesnik)
Aleksandra Saša Prelesnik

Mlada pesnica Nina Kremžar je konec lanskega leta dočakala izid svojega pesniške­ga prvenca Dostop na odprto morje, ki je bil pravkar izbran za predstavitev na Festivalu Pranger. Pesniški prodor ji je omogočila zmaga na Festivalu mlade literature Urška v organizaciji Javnega sklada za kulturne dejavnosti, ki z literarnimi srečanji, natečaji in mentorsko podporo mladim avtorjem olajša vstop v svet literature.

Kakšen je občutek, ko v rokah držiš svoj pesniški prvenec?

Nenavaden. Ko je nekaj čisto tvoje in to poznaš bolje kot karkoli, ampak obenem tudi čisto tuje, natisnjeno v nekaj sto izvodih in pripravljeno, da odroma v svet, v neznane roke. Sploh ko te enkrat dohiti, da vse tvoje občutke in misli zdaj lahko prebirajo tujci, začutiš predvsem strah. Vendar se na to prej ali slej privadiš. Se mi pa zdi, da sem s to izkušnjo sebe začela dojemati nekoliko drugače.

Najbrž bi bila vaša prva knjiga drugačna, če ne bi zmagali na Urški?

Seveda, vedno, pri prvencu pa sploh, je podpora nujna. K sreči sem pri Javnem skladu za kulturne dejavnosti dobila tako mentorsko pomoč kot tudi tisto v vseh ostalih oblikah – govorim o oblikovanju, lekturi, promociji. Menim, da šele to napravi knjigo celovito. Mentorstvo pa je v meni spodbudilo predvsem samozavest pri snovanju zbirke.

Kdaj in zakaj ste se prijavili na Urško?

Za festival mlade literature Urška sem verjetno izvedela od kolegov. Preden sem zmagala, sem se že enkrat prijavila – vse skupaj torej dvakrat. Koncept festivala se mi zdi zanimiv zato, ker se tam z izkušenimi mentorji srečujemo mladi literati, tako pesniki in prozaisti kot dramatiki. Skozi mentorski proces razvijamo svoje veščine, hkrati pa se na srečanjih ustvarja prijetno ustvarjalno vzdušje.

Koliko denarja morate imeti, da vas nemške banke štejejo za bogate?

Kako vam je festival pomagal pri razvoju pesniškega talenta?

Predvsem me je spodbudil, da se res temeljito ukvarjam s svojim pisanjem, da popravljam in pilim svoje pesmi, na koncu pa, kar je morda še pomembneje, da se jih naučim spustiti od sebe v svet, da zaživijo čisto svoje življenje.

Kaj tovrstni natečaji pomenijo za nekoga, ki je na začetku literarne poti, in kje vidite še druge možnosti za mlade ustvarjalce?

Ogromno. V Sloveniji le ni najbolj preprosto priti do izdaje prve, še zlasti pesniške knjige. Urška mladim ponuja možnost, da si začnejo ustvarjati lastni ustvarjalni prostor. Za mlade avtorje se mi zdi pomembno predvsem to, da si najdejo krog ljudi, ki jih druži literatura, pa naj bo to prek natečaja, literarne revije, festivala ali delavnic pisanja. Vsak ustvarjalec namreč nujno potrebuje bralce, zunanjo perspektivo, nekoga, ki razume njegovo početje, hkrati pa ga zna s konstruktivno kritiko pripraviti do razvoja. Prej ali slej je namreč treba nehati pisati za predal in začeti pisati za svet okoli sebe.

Suzana Tratnik, državna selektorica za Urško 2020

“Sama sem se pred dolgimi leti udeležila predhodnika Urške, državnega srečanja pesnikov in pisateljev začetnikov, kar je bila zame velika spodbuda. Mislim, da je Urška pomembna za nove, še neuveljavljene avtorje, saj jim daje podporo pri pisanju, in za tiste, ki imajo potencial, saj jih spodbuja pri nadaljevanju literarnega ustvarjanja. Zelo rada sodelujem z drugimi, zlasti mlajšimi avtorji in avtoricami, iz letošnje bere prijavljenih besedil pa pričakujem vsaj nekaj obetavnih.”

Novo na Metroplay: ""Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del