Včeraj zvečer je Kino Bežigrad gostil prvo projekcijo filma Steve Jobs na naših tleh. Še preden so se tehnološki navdušenci prepustili simfoniji, ki sta jo ustvarila oskarjevca Danny Boyle in Aaron Sorkin, jih je za uverturo pričakalo presenečenje.
Strokovnjak za družbena omrežja Matej Špehar je v značilni Jobsovi opravi – črnem puliju, kavbojkah in supergah – stopil v čevlje tehnološkega vizionarja. Občinstvo je najprej pocrkljal z nagradami, za katere se je najbolj požrtvovalno zavzel fotograf Aleš Bravničar, ki je svoj iPhone pogumno zalučal direktno na oder. Nato pa je Špehar pozval k vklopu luči na mobilnih aparatih ter v zatemnjeni dvorani dokazal, da so tudi pristaši različnih znamk v temi vsi enaki.
Po ogledu filma so si obiskovalci živahno izmenjavali mnenja ob jabolčnem štrudlu, piti ter koktejlih, obogatenih z jabolki.
Sodeč po odzivih je STEVE JOBS dodobra popravil mlačen vtis, ki ga je pustil film Jobs iz leta 2013, ter upravičil visoka pričakovanja s prepričljivim in nepristranskim prerezom zapletene osebnosti kontroverznega inovatorja.
Naslednja priložnost za vstop v zakulisje digitalne revolucije se ponuja v torek, 17. novembra, ob 20.00 v ljubljanskem Koloseju, dva dni kasneje pa film prispe na redne sporede slovenskih kinematografov.
O FILMU:
- »Glasbeniki igrajo inštrumente, jaz dirigiram celemu orkestru.« – Steve Jobs
Scenarist Aaron Sorkin (Socialno omrežje, Uredništvo, Zadnji dobri možje) je zgodbo filma zasnoval na treh ključnih dogodkih, ki so v obdobju 16 let zaznamovali življenje Steva Jobsa. Pri pisanju scenarija se je opiral na avtorizirano Jobsovo biografijo, ki jo je napisal Walter Isaacson. Obenem pa sta informacije z njim delila tudi soustanovitelj Appla Steve Wozniak in Jobsova hčerka Lisa Brennan-Jobs. Prav slednja v zgodbi zavzema izjemno pomembno vlogo, saj Aaron brez olepšav vrže luč na njen zapleten odnos z očetom, ki je sprva nikakor ni želel priznati.
Vse tri scene nas popeljejo v zaodrje dogodkov ob lansiranju prelomnih produktov – Macintosh leta 1984, NeXT leta 1988 in iMac leta 1998. Dogajanje, ki je postavljeno v realni čas in beleži napete trenutke tik pred predstavitvami, sicer mestoma popestrijo tudi spominski prebliski, ki prikažejo ključne trenutke v življenju tehnološkega pionirja.
Da bi tri sekvence resnično odsevale napredek Applove tehnologije skozi čas, jih je Danny Boyle (Revni milijonar, 127 ur, Trainspotting) ločil tudi po načinu snemanja. Tako so posnete 16mm in 25mm filmski trak ter v digitalni tehniki.
V Jobsove čevlje je stopil Michael Fassbender (Prometej, Macbeth, Možje X), oskarjevka Kate Winslet (Bralec, Titanik) je zavzela vlogo neustrašne direktorice trženja Joanne Hoffman, Jeff Daniels (Uredništvo) pa vlogo direktorja Appla Johna Sculleya. Ekipo zaokrožuje še popolnoma neprepoznaven Seth Rogen (Sosedi, Napumpana), ki se je preobrazil v soustanovitelja Appla Steva Wozniaka.
O ZGODBI:
Zgodbo filma Steve Jobs tvorijo trije prelomni dogodki, ki so zaznamovali podjetje Apple in njegovega soustanovitelja: lansiranje Macintosha leta 1984, predstavitev računalnika NeXT leta 1988 ter razkritje iMaca leta 1998.
Vsako posamezno dejanje se odvija v zaodrju le nekaj napetih minut pred prezentacijo teh ikonskih produktov. Konča pa se v trenutku, ko Jobs ob gromkem aplavzu stopi na oder.
Tako nas film popelje v zakulisje digitalne revolucije in naslika intimen portret moža, ki se nahaja v njenem središču.
STEVE JOBS bo premierno projekcijo doživel v torek, 17. novembra, ob 20.00 v Koloseju LJ; v četrtek, 19. NOVEMBRA, pa prihaja na redne sporede slovenskih kinematografov.
- Nastajanje filma je spremljalo kar nekaj menjav in špekulacij tako glede ustvarjalcev kot tudi igralske zasedbe. Kandidata za vlogo Steva Jobsa sta bila tudi Leonardo DiCaprio in Christian Bale.
- Gre za tretji film o Stevu Jobsu – predhodnika sta Pirati silicijske doline (1999) in Jobs (2013).
- Da bi scenarij ohranili v popolni tajnosti, so igralci na avdicijah brali scenarij Sorkinove TV serije Uredništvo.
Novo na Metroplay: ""Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del