Drugo predavanje 7. cikla o pozitivni psihologiji v Cankarjevem domu je bilo spet razprodano. Kako tudi ne, če pa je bilo govora o sramu, tem izrazito socialnem čustvu, ki ga primarno doživljamo v stiku z drugimi. Sram pomembno vpliva na naš občutek pripadnosti in povezanosti z drugimi ljudmi – prav potreba po pripadanju in povezanosti pa je ena temeljnih človeških potreb.
Skrivnosti o sramu je poslušalcem odkrival 'specialist' za sram, predsednik Slovenske krovne zveze za psihoterapijo in soustanovitelj Inštituta za geštalt terapijo Tomaž Flaj, ki o sramu predava tudi izven Slovenije. Ugotavlja, da v tem smislu ni razlik med narodi. Zasramovanje marsikje deluje kot zelo učinkovit mehanizem socialne kontrole. In prek bolj ali manj očitnih oblik zasramovanja okolica (starši, družina, vrstniki, šola, delovno okolje, družba ...) vrši pritisk na posameznika, da se prilagodi predstavam in normam, kakšen mora, oziroma kakšen ne sme biti, da bi bil vreden, da pripada.
Poglavitna težava ni sram sam po sebi, temveč sram pred sramom, se pravi prikrivanje lastnega sramu sebi in drugim. Za preseganje sramu predlaga sram normalizirati, detabuizirati in ponovno zgraditi 'porušen most' s pogumom, sočutjem in povezanostjo.