Mamica, ki ob treh otrocih uživa še v teku

28. 5. 2015 | Vir: Story
Deli

Petra Ljubič je ena od tistih mamic, ki se bodo letos znova udeležile 10. dm teka za ženske. 30. maja bo park Tivoli preplavljen z navdušenimi tekačicami, ki imajo vse nekaj skupnega: tek, zdrav­je, ljubezen do športa. Prav tako vsako izmed njih žene tudi druženje in med njimi tudi Petro.

Petra je teči začela pred približno štirimi leti, ko je bila še na porodniškem dopustu s hčerko Stelo. “Zdaj, ko gledam nazaj, vidim, da je bilo največ časa za tek ravno na porodniški, ko si enkrat spet v službi in z majhnim otrokom, pa je to še težje. Res je, da brez podpore partnerja, babice in dedka ter bratov tudi teči ne bi mogla, saj so bili v tem času varuške naše Stele. In takrat sem tekla skoraj vsak dan, tako da so se res izkazali,” pove.

“Tek me je že nekaj časa privlačil, vendar si nikoli nisem vzela časa zanj. Na prvi porodniški pred štirimi leti pa sem si rekla, da ni več izgovorov, saj sem imela časa dovolj. Naj povem, da je bil razlog tudi dm tek za ženske, saj sem začela teči februarja, da se pripravim na dm tek konec maja. Tek je zame idealna rekreacija, saj poteka v naravi, na svežem zraku. Ker sem bolj individualističen tip, mi tek ustreza tudi zato, saj je pri teku vse odvisno od mene,” doda Petra.

“Ko tečem, se vsakokrat počutim ponosno, da sem se sploh odpravila, počutim se odlično, ker dela moje telo, in čutim, kako se tudi psihično sproščam. Ko se vrnem s teka, sem navadno polna energije za opravke, ki  me še čakajo.” Petra zelo dobro ve, kaj pomeni polno zaposlen urnik matere in žene, zato ji takšni trenutki še posebej ustrezajo: “Med tekom vedno razmišljam o stvareh, za katere sicer, ob vsakodnevnih opravkih in treh otrocih, nimam časa. Vedno je treba veliko stvari predelati. Zato najraje tečem sama, to je čas zame, opazujem, kako dela moje telo in kako dobro se ob tem počuti tudi moja psiha. Najraje tečem v naravi, v bližini doma imam nekaj tras, krajše in daljše, vse so gozdne poti, kolovozi, travniki.”

Petra se zdaj znova pripravlja na 10. dm tek za ženske, ki bo 30. maja v parku Tivoli. “Tek mi ustreza tudi zato, ker nisem vezana na noben termin, tako kot pri različnih organiziranih vadbah. Tečem, ko imam možnost, lahko dopoldne, čez dan, večinoma pa zvečer, ko otroci zaspijo in se vse umiri. Seveda vedno nisem najbolj motivirana, vendar se včasih kar malo prisilim in se potem počutim bolje. Na prvem dm teku sem pretekla pet kilometrov. Bila sem zelo ponosna nase, ker sem zbrala pogum, da sem šla. Bilo me je tudi malo strah, saj sem želela progo preteči brez ustavljanja, to bi bil zame poraz, saj sem se res veliko pripravljala. Uspelo mi je in videla sem, da bi lahko tekla še več, zato je takoj padla odločitev za 10-kilometrsko progo naslednje leto. Zelo sta mi bila všeč vzdušje in energija na teku, prav tako vse ženske vseh starosti in ''oblik', ki so našle voljo, da delajo nekaj dobrega zase. Mislim, da dm teka za ženske ne bom več izpustila,” pravi. Petra je za tek izvedela iz medijev po tistem, ko se je začel.

“Zelo me je pritegnil, vendar nikoli nisem zbrala poguma za prijavo, porodniška pa je bila idealna priložnost, saj sem imela čas in želela sem narediti nekaj več kot samo biti eno leto doma in skrbeti za otroka. Moji prvi tekaški koraki so bili v času prve porodniške. Prej nisem nikoli tekla, sem pa rekreativno igrala badminton in včasih odbojko. Pa vseeno je tek nekaj drugega, saj je pri njem vse odvisno od tebe. Začela sem s kratkimi razdaljami, intervali, tekla sem kilometer in se ustavila ter malo hodila in potem spet tekla. Sčasoma sem zmogla tri kilometre teka brez ustavljanja in tako naprej. Pogosto je z mano tekel tudi brat Luka, ki je tekaški trener in tudi sam aktiven tekač, svetoval mi je glede načina treninga, tudi glede prehrane, prav tako sva delala vaje za raztezanje, da ne bi prišlo do poškodb. Prvi koraki so težki, a ko vidiš, da se potem dobro počutiš, ni izgovora na svetu, da ne bi spet šel in se rekreiral. Meni ustreza tek, lahko pa je tudi kaj drugega. Samo da se dobro počutiš, da telo dela, potem se tudi psihično bolje počutiš,” razlaga. Po prvem teku se je Petra odločila tudi za maratone.

“Takoj oktobra 2011, po prvem dm teku na pet kilometrov, sem se udeležila Ljubljanskega maratona. Od takrat sem vedno tekla to razdaljo, in sicer spomladi na dm teku in jeseni na Ljubljanskem maratonu. Drugje še nisem bila, zbiram pa pogum za priprave na polmaraton. Ker vem, kakšno je stanje v moji glavi, vem, da si moram najprej samo reči, da bom to zmogla. Potem pa se moram začeti pripravljati, saj je to še enkrat daljša razdalja in vem, da bo potrebno več treninga, predvsem daljših tekov,” pripoveduje. Nad tekom pa je Petra navdušila tudi hčerko Stelo, ki je tekla na Oskarjevem teku. “Našo Stelo smo zelo hitro prijavili nanj in zdaj teče vsako leto. Letos je tudi sama začela teči in delati vaje ter mi vedno, ko se vrnem s treninga, pove, da je tudi sama trenirala, da bo imela mišice, da bo lahko tekla na Oskarjevem teku in dobila medaljo. Letos bosta z njo tekla tudi bratca Demian in Julian, še v vozičku, tako da bo dejansko tekla vsa družina.”

Petra je mamica treh otrok in ob vseh obveznostih še najde kanček časa za sprostitev. “Fantka sta zdaj stara skoraj devet mesecev in sta zlata. Ob vseh opravilih je časa res manj, vendar ne morem reči, da ga ni. Zvečer pač ne gledam televizije in manj oziroma trenutno sploh ne hodim po večernih družabnih dogodkih. Grem pa teč, tako da si je treba vzeti čas za tisto, kar ti ustreza in ti omogoči, da se dobro počutiš v svoji koži. Sem zelo sistematičen tip, in ko sem enkrat osvojila sistem skrbi za tri otroke, ob pomoči partnerja in staršev, seveda, je vse veliko lažje. Zato sem se tudi odločila, da je spet čas, da poženem telo v gibanje. Enostavno mi ni dovolj samo posedati in skrbeti za otroke in dom. Tečem večinoma zvečer, ko otroci zaspijo. Je pa res, da sem takrat večinoma tudi sama že utrujena. Včasih komaj čakam, da grem, včasih pa se moram malo prisiliti, vendar vedno pomislim, kako super se počutim po treningu, in tako lažje grem,” še doda. Ob teku pa je Petra našla še eno rekreacijo, ki ji ustreza.

“Pred nekaj leti sem začela obiskovati jogo in zelo mi je ustrezala kot način sproščanja in umirjanja od vsakodnevnega norenja v službi in doma. Mislim, da se bom počasi spet odločila za to, ker mi kar manjka. Sprošča me tudi branje. Rada sem v družbi, zato si vzamem tudi čas za kavo s prijateljico,” še pove.

Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec

Nova Story že v prodaji

Story 20/2015

Story 20/2015, od 14. 05. 2015