Operni spektakel Julij Cezar v Egiptu z inovativno izvedbo na odru Cankarjevega doma

Operni spektakel Julij Cezar v Egiptu z inovativno izvedbo na odru Cankarjevega doma (foto: Dražen Sokčević) Dražen Sokčević
Vir: Story
23. 3. 2017

Intendant Hrvaškega narodnega gledališča Ivana pl. Zajca na Reki, Marin Blažević, z velikim navdušenjem vabi slovensko občinstvo na Händlovo baročno opero Julij Cezar v Egiptu, ki poleg opernega spektakla v izvedbi sijajne skupine mladih pevcev, ki bodo v Cankarjev dom prinesli povsem drugačno energijo, prinaša nekonvencionalno, inovativno, celo eksperimentalno izvedbo.

Story: Kaj je bilo vaše glavno vodilo, ko ste pripravljali operni spektakel Julij Cezar v Egiptu?

Naš glavni izziv je, da reškemu občinstvu in zdaj na gostovanju ljubljanskemu občinstvu predstavimo baročno opero, ki se zelo redko izvaja oziroma sploh ni na programih opernih hiš v naši regiji. Lani je bila to prva premiera baročne opere v zgodovini reške opere in gledališča. Drugi vzrok je ta, da smo s to opero želeli občinstvo seznaniti z baročno opero, ki je po strukturi bistveno drugačna od italijanskih, nemških in francoskih oper v 19. stoletju. Nam je bilo še posebej zanimivo to, da v klasičnem repertoarju italijanskih, nemških in francoskih oper občinstvo ponavadi sliši tri ali štiri poznane arije, medtem ko bodo v naši malo skrajšani verziji Händlove opere slišali 33 arij, ki si sledijo druga za drugo in je ena lepša od druge.

Story: Je to za sladokusce?

Prav zanje, gre za prekrasno glasbo, harmonije in petje naših solistk in solistov, novo generacijo opernih umetnikov, ki prinašajo novo energijo, intenzivnost in pravo gledališko igro.

Story: Kako ste poskrbeli za nadgradnjo baročne opere?

V operi nismo le predstavili Julija Cezarja v Egiptu, nismo se ukvarjali le s predstavitvijo vsebine opere na odru, temveč smo pravzaprav naredili nekaj, kar bi lahko poimenovali opera o operi. Skozi tri dejanja predstavljamo, kako nastaja operni spektakel oziroma se gradi in kako se v drugem dejanju vzdržuje ter postaja čedalje sijajnejši, da bi se v tretjem dejanju postopoma razgradil do presenečenja na koncu, ki vam ga ne bom odkril. Zato pridite na predstavo in se pustite presenetiti.

Story: Sta se z režiserjem Oliverjem Frljićem odločila vrniti stari alternativni sijaj, ki ga je v prejšnjih obdobjih Reka imela?

Reka je vedno bila alternativna znotraj nekdanje Jugoslavije in sedanje Hrvaške ter regije. Zadnja dva ali tri leta konservativne revolucije, ki označuje družbo in politiko po vsej naši celini in širše, pa je prav tako. Za Reko je posebno to, da je bila vedno najbolj liberarno mesto na Hrvaškem in vodilna v liberarnem razumevanju umetnosti ter družbenih odnosov.

Pravzaprav je bilo to zadnja tri leta ravno reško gledališče, ki ga je sprva vodil režiser Oliver Frljić in zdaj še jaz. Odkar je režiser Oliver Frljić postal del tima Evropske prestolnice kulture, ki bo Reka leta 2020, sem prevzel mesto intendanta našega gledališča. Opera Julij Cezar je v tem smislu imela tudi to funkcijo, da z baročnim naslovom in izrazom, ki gledalcem morda deluje arhaično, neznano, pokažemo, da smo tudi v takšni obliki in stilu lahko pred časom.

Story: Ste predstavo dopolnili s sodobno tehnologijo?

Za reško izvedbo je vizualna podoba ustvarjena s t. i. 3D-mappingom, ki je za novo ljubljansko inačico spremenjena. Seveda pa uporabljamo vso razpoložljivo tehnologijo našega gledališča. Navsezadnje gre za pravi operni spektakel.

V predstavi v glavnem nastopajo naši solisti, ampak na začetku, sredini in koncu opere se pojavita tudi balet in zbor. V baročnih operah, posebej v Händlovem stilu v Juliju Cezarju se zbor pojavi le sporadično le na začetku, na koncu in sredini, mi pa smo ga na specifičen način vključili v predstavo, o čemer se bodo gledalci lahko prepričali na predstavi, saj zbor postane del občinstva.

Story: V kakšni formi je sicer Hrvaško narodno gledališče Ivana pl. Zajca na Reki?

Potrebuje obnovo, tako da ga počasi obnavljamo s finančnimi donacijami meščanov in pomočjo mesta ter ga peljemo v boljše stanje.

Story: Ga želite pripeljati do sijajnega stanja?

Od tega smo še daleč, ampak gledališče je videti že mnogo bolje kot pred nekaj leti.

Story: Katere funkcije opravljate v gledališču?

Z Oliverjem Frljićem sodelujeva že 15 let, nekatere predstave podpisujeva skupaj kot avtorja, v nekaterih sem dramaturg in on režiser ter obratno. Medtem pa sem postal intendant reškega gledališča.

Story: Ste tudi umetniški vodja?

Pri nas je intendant glavni menedžer in umetniški vodja v eni osebi. Recimo v ljubljanski operi imate glavnega menedžerja in tudi umetniškega direktorja, v hrvaških gledališčih sta ti dve funkciji povezani, tako da eno mesto združuje obe funkciji.

Story: Kako sodelujete s slovenskimi gledališči?

Prejšnjo sezono smo začeli z abonentskim ciklusom, ki se imenuje Piranski zaliv, v katerem sodelujeta občinstvo Slovenskega mladinskega gledališča v Ljubljani (SMG) in občinstvo našega gledališča. Tako da občinstvo SMG prihaja na Reko in občinstvo z Reke v Ljubljano. To velja za dve ali tri njihove predstave v sezoni oziroma naše. Sicer pa k nam na operne predstave prihajajo klubi ljubiteljev opere iz Ljubljane, Bistrice in še iz kakšnega mesta.

Story: Katero osebno noto ste vpletli v opero Julij Cezar v Egiptu?

Osebno zame sta bila dva največja izziva. Prvi izziv je bil, kako narediti opero o operi, se pravi pokazati občinstvu, da je ena oblika, ki jo ima mnogo mladih obiskovalcev za arhaično, mrtvo, pravzaprav lahko nekonvencionalna, inovativna in celo eksperimentalna. Drugi izziv pa so mi pevci, saj imamo sijajno skupino mladih pevcev, ki bodo prinesli povsem drugačno energijo v Cankarjev dom.

Suzana Golubov

Story

Brali ste prispevek, ki je povzet po članku iz revije

Story12/2017

Naročite se na revijo Story:

04 511 64 44 izpolnite spletno naročilnico

Ne spreglejte, revija je lahko tudi lepo darilo.
Podarite naročnino svojim najbližjim.


Priporočamo

Nova Story že v prodaji

Story 12/2017

Story 12/2017, od 16. 03. 2017