Razprodan Istrian bistro &Tapas bar je v soboto zvečer kipel od emocij. Iskren triurni pogovor med Janom Plestenjakom in Ulo Furlan je navdušil vse navzoče, ki so se v Portorož pripeljali z vseh koncev Slovenije, mlad par celo iz Lenarta. »Nisva dobila kart za Janov koncert, pa sva prišla pogledat Štorje iz bistroja. Bilo je vredno!«
Občutek neskončnosti
Ob kulinaričnem razvajanju brbončic je bilo vredno prisluhniti osebnim izpovedim enega najuspešnejših slovenskih pevcev. Gorenjec, ki je svoje srce preselil na Obalo. »Obala ima svoj šarm. Si ob morju in ljudje smo ustvarjeni iz vode. Ob vodi imam zato občutek neskončnosti,« je ob prijetni klavirski spremljavi opisoval Jan Plestenjak. Ležernost Mediterana je namreč zanj navdih za pisanje pesmi.
Začetki in obujanje spominov
Pesmi piše že od svojega rosnega 18. leta. »Neuspeh za neuspehom. Šest, sedem let. Bil sem slab,« se svojih začetkov spominja Jan Plestenjak, ki bi prve tri albume najraje pozabil. »To je grozljivka!« In v času, odkar ustvarja, se je veliko naučil. »Ne sledi formatu, ampak temu, kar si. In v tem, kar si, bodi dober.«
Že na začetku svoje glasbene poti je vedel, kaj šteje. Zato je leta 1995 posnel svoj prvi duet z Ladom Leskovarjem. Kot gost presenečenja se je v čast Janu s svojim sinom pripeljal v Istrian bistro &Tapas bar. »To je pa res presenečenje!« Lado Leskovar se spominja: »Jan je bil vedno zanimiv. Se ga spomnim, ko je bil še čisto majhen. Kako velik je zrasel!« Šale so padale na eno in drugo stran. Da ju poleg uspešne glasbene kariere veže barva las.
Osebno
Oba sta oba ponosna, da sta lahko skupaj zapela vsaj eno pesem. »Da je en tako mlad, šarmanten pevec, kitarist in komponist hotel mene imeti zraven,« je bil počaščen Lado, Jan pa mu je laskanje hitro vrnil. »Največjo legendo imet zraven, lepo prosim. To mi je ogromno pomenilo. Dalo je težo mojemu neznanju, ki je bilo takrat prisotno.«
Ugotovila sta, da imata kar nekaj skupnega. Na Portorož namreč tudi Lada Leskovarja vežejo lepi spomini. Ravno tam je leta 1957, pri 15. letih, prvič nastopil profesionalno. A poleg stvari, ki ju vežejo, je med njima še manjša razlika. »Vsak moški mora v življenju napisat knjigo, posadit drevo in imet sina, da nadaljuje njegov rod,« je prepričan Lado. Knjigo ima, 300 let staro oljko tudi, Janu torej manjka samo še sin. Saj veste, naj stvari so namreč tri.