Varuh človekovih pravic Peter Svetina se danes udeležuje konference Dnevi duševnega zdravja, ki jo organizira Ministrstvo za pravosodje - Center za izobraževanje v pravosodju, v sodelovanju z Varuhom človekovih pravic, Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstvom za zdravje in Skupnostjo centrov za socialno delo Slovenije.
Prva tovrstna konferenca je na pobudo Varuha potekala leta 2016, in sicer kot naslednica Posveta o izvajanju Zakona o duševnem zdravju.
Skozi leta so se udeleženci v njenem okviru posvečali izvajanju tega zakona; težavam pri neprostovoljni nastanitvi in obravnavi oseb z duševnimi težavami v socialno varstvenih zavodih; obravnavi otrok in mladostnikov z duševnimi težavami; nadzorovani obravnavi in obravnavi v skupnosti.
Rdeča nit letošnje konference so učinkoviti prehodi v postopku obravnave – iz skupnosti čez sodišče, do institucionalne obravnave in nazaj.
Varuh človekovih pravic Peter Svetina je v uvodnem nagovoru poudaril, da sta ob ustreznem podpornem sistemu osebam z motnjami v duševnem zdravju in njihovim svojcem ključna še izobraževanje in ozaveščanje. Dneve duševnega zdravja zato vidi kot priložnost za izmenjavo izkušenj, dobrih praks, za obravnavo odprtih vprašanj in priložnost za razpravo o ovirah na tem področju.
»Na to, da gre za pomembno temo kaže tudi podatek o številu oseb, ki so nameščene v naše institucije, ki je še vedno velik. Pri Varuhu ugotavljamo, da je danes najpogostejša alternativa institucionalnemu varstvu pomoč na domu. Ta ni povsod enako dostopna in je časovno omejena. Poleg tega je v lokalnem okolju ponekod velik problem skupnostna skrb, dostopnost do socialno varstvenih in zdravstvenih storitev, kot tudi njihovo financiranje.«
Svetina zato meni, da je treba ljudem zagotoviti kakovostno in varno oskrbo, ki bo usmerjena v uporabnika in njegove potrebe.
»Šele s takšno ureditvijo dolgotrajne oskrbe bomo dali jasno sporočilo o vrednosti življenja v vseh življenjskih obdobjih in spoštovanja človekovega dostojanstva,« meni varuh človekovih pravic. Opozarja tudi na manko zakona o dolgotrajni oskrbi, ki ne sme biti izgovor, da se zadeve ne urejajo že sedaj. »Pravi odgovor na dolgoživo družbo ni povečanje zmogljivosti v institucijah, pač pa je treba narediti korak v smeri deinstitucionalizacije, kjer že obstajajo primeri dobre prakse. Tudi zato je nesprejemljivo, da so mnogi v najrazličnejših ustanovah, čeprav bi lahko dostojanstveno živeli v domačem okolju,« poudarja Peter Svetina.
Kot je dejal, je večina pobud pri Varuhu na tem področju povezana z nerešenimi sistemskimi težavami, kot je namestitev oseb v varovane oddelke socialno varstvenih zavodov po odločitvah sodišč. Povedal je, da je velika težava tudi pomanjkanje kadrov, neustrezni standardi in normativi, prezasedenost, dolge čakalne vrste za sprejem v institucionalno varstvo, a hkrati tudi prezgodnja institucionalizacija, ker je po mnenju Petra Svetine posledica pomanjkanja ustreznih možnosti za dostojno življenje in oskrbo v domačem okolju.
»Tudi zato smo že večkrat priporočili celovito strokovno spremljanje in analiziranje izvajanja Zakona o duševnem zdravju in na podlagi teh ugotovitev pripravo predlogov sistemskih sprememb. Te morajo odpraviti pomanjkljivosti in poenostaviti zdajšnje zakonsko določene postopke. In kar je najbolj pomembno, morajo zagotoviti visoko raven spoštovanja temeljnih pravic oseb med zdravljenjem v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice ali obravnavo v varovanem oddelku socialnovarstvenega zavoda,« je še povedal varuh. Nujne spremembe tega zakonskega okvirja nenazadnje terjata tudi odločbi ustavnega sodišča, zato varuh Svetina kot spodbudno ocenjuje novico, da je priprava novele tega zakona vendarle postala prioriteta Ministrstva za zdravje.
»Kljub našemu deklarativnemu sprejemanju so ljudje z motnjami v duševnem zdravju žal še vedno pogosto diskriminirani in stigmatizirani,« poudarja Svetina, ki meni, da se pri skrbi za duševno zdravje prebivalcev kaže pravi obraz družbe. Ocenjuje še so koraki naprej na tem področju mogoči, a le ob sodelovanju in povezovanju. »Bolezni duha ne izbirajo starostnih skupin. Tempo življenja jih množi. Prav tako tveganje za duševne bolezni povečuje revščina. Vedno več pobudnikov Varuhu piše, da so v situaciji, iz katere ne vidijo izhoda, zato so ukrepi na tem področju res nujni,« še meni Svetina. Pristojne zato poziva in spodbuja, da koristnim predlogom, kako izboljšati stanje na tem področju, prisluhnejo in jih tudi čim prej tudi uresničijo.
Novo na Metroplay: ""Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del