Nekoliko dlje je trajalo, pa smo vendarle dočakali novo knjigo B. L. Pride, drugo in zadnjo v seriji z zgovornim naslovom Monstrum. O tem, zakaj je trajalo dlje, kot je bilo sprva napovedano, o razlogih za spremembe, ki jih je že jeseni napovedal blpride blog, o nagradnih igrah, ki jih več ne bo, in še o čem smo povprašali ob izidu knjige Servabo te.
Knjiga Servabo te je druga v seriji Monstrum. Prva je izšla začetek poletja in takrat se je napovedoval izid jeseni. Kje se je zapletlo, da so bralci čakali na nadaljevanje zgodbe o Evi, Miloshu in Timu kar nekaj mesecev dlje?
B. L. Pride: V resnici se ni zgodilo nič posebnega. Morda smo si res vzeli nekoliko več časa, kot smo ga sprva napovedovali, vendar je to ob dejstvu, da je blpride projekt izključno projekt strasti, nekaj čisto običajnega. Je pač tako, da za stvari, s katerimi se ukvarjamo zgolj ljubiteljsko, najraje zmanjka časa.
Je pa tudi res, da so se v tem času oblikovale pomembne odločitve, ki so zarisale nadaljno pot in pristop k izdajanju, predvsem pa prodaji knjig. To je gotovo prispevalo k podaljšanemu času in zmanjšani intenzivnosti dela.
Spremembe sta napovedovali že v blogu pred nekaj meseci. Takrat je vse skupaj zvenelo zelo odločno, na družabnih omrežjih pa je poželo tudi kar nekaj odzivov. Takšnih in drugačnih. Kako je s tem?
B. L. Pride: Omenjeni blog je res naletel na nepričakovane odzive. Kriva sem bila seveda jaz, ker sem povedala, o čem razmišljam, česa ne nameravam več početi, in ker sem opomnila samo sebe, zakaj sem z vsem skupaj pravzaprav sploh začela. Marsikdo je takrat zapisano vzel bolj tragično, kot je bilo mišljeno.
Gre preprosto za to, da se je zdelo najbolj smiselno zreducirati vse, kar jemlje odvečno energijo in denar. Zato zadnje knjige 'ne bomo dali iz rok'. Ne bo je v knjigarnah, v knjižnicah pa – vsaj upam – vseeno bo. Četudi jih bo manj ali v manj knjižnicah kot doslej. Tudi tempo od izdaje prve do danes je bil izjemen. Devet knjig se je zvrstilo v zelo kratkem obdobju, vmes je kar na facebook strani Beyond Life zaživelo ogromno pesmi, ki so nastajale (in še nastajajo) kot spremljevalke romanov, in vse bolj in bolj sem spet prepričana, da je pisanje res samo to – pisanje in ustvarjanje, ne posel, v katerem bi se grizla za denar, za objave v revijah in priložnosti na televiziji. Na poezijo se odziva vse večje število bralcev in res sem vesela, da začutijo, kar ustvarim, romani pa imajo svoj zvesti krog bralcev, ki sem jim od srca hvaležna za podporo. Tako je najbolj prav. Piše se za bralce in ne za biznis ali zato, ker bi pač rad bil pisatelj.
Zakaj torej ne bo več nagradnih iger? Ta odločitev se ne zdi skladna s tem, kar je bilo pravkar povedano.
B. L. Pride: Nagradnih iger ne bo, ker jih je bilo dovolj. Res je sicer, da so večinoma pridobile novega bralca in poskrbele za nekaj več izpostavljenosti, vendar tokrat knjige, ki bi jih sicer podarili v nagradnih igrah, podarjamo društvu Zavod Pit, ki izjemno požrtvovalno skrbi za zapuščene kužke. Knjige bodo skupaj z ostalimi doniranimi stvarmi na licitaciji in upam, da bodo prinesle vsaj majhen prispevek za meni tako ljub namen. Držim pesti, da se bodo našli ljudje, ki so obenem bralci in ljubitelji živali, ter bodo s svojim nakupom osrečili sebe in druge. Zato bi tudi zdaj izkoristila priložnost in povabila vse bralce, da med 3. In 13. februarjem pokukajo na fb stran Zavoda Pit.
V dveh knjigah, NEzaSLIŠaNO in sKRIVnosti je del zgodbe posvečen tudi štirinožcem. Je tudi v seriji Monstrum tako?
B. L. Pride: Mogoče brez psov pri blpride res ne gre. Pa naj razume kdor hoče, kakor hoče. A tokrat v ospredju niso ne oni, ne ljudje. Vsaj ne zares.
Kaj pa potem?
B. L. Pride: V seriji Monstrum so v ospredju pošasti. Prave pravcate in take, ki so na prvi pogled, morda pa tudi na drugega, videti kot čisto običajni ljudje.
Torej gre za nekakšno grozljivko? Bi lahko rekli, da je tokrat serija ne samo fantazijska, temveč že prava grozljivka?
B. L. Pride: Sploh ne. Vsebuje ogromno fantazijskih elementov, to je res. Pravzaprav je v njenem središču povsem fantazijski zaplet, a sporočilo serije je čisto realno, povsem vsakdanje. Bolje je biti pošast s človeškim srcem kot človek s pošastno dušo. Zato mislim, da je aktualna za večino bralcev, ki cenijo v knjigah dodano vrednost, nekaj, kar lahko odnesejo s seboj za zmeraj in kar presega trenutno zadovoljstvo ob branju.