Umrl je Jože Magdič, priznani slovenski nevropsihiater in jungovski analitik.
Jože Magdič, nevropsihiater, jungovski analitik in dolgoletni član mednarodne zveze za analitično psihologijo, ki tudi po njegovi zaslugi uradno postaja članica mednarodnega združenja The International Association for Analytical Psychology (IAAP), je umrl v 83. letu starosti.
Magdič, predavatelj, mentor, supervizor za psihoanalizo in sodni izveden na področju psihiatrije, je bil svoje dni tudi politično aktiven in nekaj časa tudi poslanec.
Rojen v vasi Lipa pri Beltincih je s svojo družino živel v Rakičanu.
Njegovo raziskovalno in strokovno delo je povezovalo medicino, analitično psihologijo in filozofijo človekove notranjosti.
Jungovec v Sloveniji
Za dr. Jožeta Magdiča, cenjenega prekmurskega nevropsihiatra jungovske smeri, je bilo jungovstvo zelo lepo, a tudi težko poglavje v njegovem življenju.
Več o tem je že pred časom povedal za revijo Sensa.
Zakaj je biti jungovec v Sloveniji lepo, a hkrati težko?
"Ker dojemaš globine. Jung ni za površinske ljudi, približati se njegovim spoznanjem je velika znanost in milost."
Tako je Magdič sam v sebi doživljal Junga in se zavedal, da vsak psihoterapevt lahko drugim pomaga samo tako daleč, kot je prišel sam. "Najprej moraš v sebi odkrivati neskončne globine, ki jih moraš nato biti sposoben predelati," je povedal.
Tako je to počel Jung in tako je to naredil tudi dr. Magdič, ki so mu znanje predajali neposredni učenci velikega Junga. Ob tem ni skrival, da 'lahko postaneš tudi žrtev lastnih spoznanj, kar se je dogajalo vsem revolucionarjem psihoanalize'.
Usoda razkrita v sanjah
Tudi Jung je šel skozi krepke osebnostne regresije in imel depresivna obdobja, ko mu je zmanjkalo duševne energije. In tudi v biografiji dr. Magdiča se najdejo takšna obdobja. A v trpljenju je tudi veliko zdravilnega, je pravil. Tako se učimo. Zato je na vsak neuspeh gledal kot na opozorilo, da v tej smeri ne bo šlo naprej.
Povedal je tudi, da se njegovo življenje odvija po mistični kodi, ki se mu je razodela na začetku sedemdesetih v sanjah. Hkrati pa je vedel, da je ne sme razkriti nikomur.
"Usoda je pot, dana človeku, vendar je zelo pomembno, da je človek pri tej usodi soaktiven, da jo čuti in realizira. Če sledim svojemu smislu, torej usodi, sodelujem s Stvarnikom." To je to, kar je Jung imenoval individuacija. Ne gre zgolj za psihično dozorevanje človeka, individuacija je predvsem plemenitenje na svoji življenjski poti, je dozorevanje z aspekta transcendence v človeku, ki je zadeva duše.
Dr. Jože Magdič je zase pravil, da je v prvi vrsti mislec, racionalist, s priučeno funkcijo čustvovanja, in tudi intuicijo ima dobro razvito. Kot jungovec pri tem seveda izhaja iz Jungove tipologije človeške zavesti, ki pravi, da naša zavest deluje na dveh nivojih: sprejema in vrednoti.
"Če sem malo konstruktivno posploševalen, potem lahko rečem, da je razum produkt psihe, modrost pa je produkt duše. Razum je relacija logike, modrost pa je povezana z dušo. Ta razlika med enim in drugim se lepo vidi na primer na področju ekonomije: podjetje, ki deluje samo z logiko računa, torej na osnovi razuma, bo imelo deficit, medtem ko se podjetju z modrim pristopom k svojemu smislu ni treba bati za obstoj.
Na simbolični ravni bi lahko rekel, da ima to drugo podjetje dušo, ker ga očitno vodi moder direktor. Biti moder direktor pa pomeni vključevati poleg logike, razumskega faktorja, še širši smisel, to je transcedentalni aspekt – kaj bo z družinami zaposlenih, skrbi modrega direktorja. Razum in formalnost nikakor ne zadoščata.
Moder direktor je človek, ki se zaveda, da če bo človeški, če bo moder, če bo skrbel za svoje podjetje in mu ne bo vseeno za njegov propad, bo s tem omogočil dostojno življenje številnih družin, morda bo preprečil kakšen samomor in zaradi blaginje zaposlenih se bodo lahko rodila nova življenja. Tako deluje duša, zato tudi pravimo, da ima takšen podjetnik dušo."
- Branje nadaljujte na povezavi: Dr. Jože Magdič: "Razum je odpovedal. Potrebujemo srce."