Pred 130 leti se je na današnji dan v Londonu rodil Charlie Spencer Chaplin, ki je pozneje zaslovel kot legendarni komik in igralec, prepoznaven po svoji obleki: preozkem plašču, prevelikih hlačah in čevljih ter brčicah, cilindru in palici. Podoba potepuha, ki jo je Chaplin ustvaril nenačrtovano, je postala prepoznavna ikona nemega filma.
Sir Charles Spencer Chaplin velja za Mozarta sedme umetnosti, pionirja filmske tragikomedije in političnega angažmaja ter za eno ključnih osebnosti iz zgodnjega obdobja Hollywooda, časa nemih filmov. V večini svojih filmov ni le igral, običajno je podpisal tudi scenarij, režijo, produkcijo, montažo in glasbo. Sredi burnega političnega dogajanja je burkasto filmsko komedijo z otožnim sarkazmom in natančno pantomimo povzdignil na raven poglobljene filmske interpretacije človekove odtujenosti v industrijski družbi.
Njegovo otroštvo sta zaznamovali revščina ter bivanje v dobrodelnih ustanovah in na ulici. Že kot otrok je izgubil očeta, pri 14. letih pa še mamo, ki so jo sprejeli v psihiatrično bolnišnico, kjer je ostala do smrti. V umetnikovi biografiji piše, da je po očetovi smrti za posledicami alkoholizma in ob materinih depresijah Chaplin preživljal težavno mladost med šolo, ulico in občasnimi nastopi v gledališčih.
Tako je že kot otrok nastopal kot pevec in komedijant, pri 18 letih pa je začel sodelovati s skupino Freda Karna, ki ga je odpeljala na turnejo v ZDA. Tam ga je opazila filmska družba Keystone, s katero je podpisal pogodbo in ustvaril vrsto uspešnih filmov z liki, kot je slavni Potepuh (2015), za katerega ga je navdihnilo prav odraščanje v revščini. Njegova začetna plača je znašala 150 dolarjev tedensko. Za družbo je režiral 35 filmov, v skoraj vseh je tudi zaigral v podobi potepuha. Pozneje se je iz studia Keystone preselil k še trem družbam, leta 1919 pa je soustanovil podjetje United Artists.
Prvi celovečerni film, Deček, je posnel leta 1921, sledili so mu Parižanka (1923), Zlata mrzlica (1925) in Cirkus (1928). Pozneje je zaigral še v filmih Luči velemesta (1931), Moderni časi (1936) in Veliki diktator (1940), v katerem je parodiral Adolfa Hitlerja.
V 40. letih minulega stoletja je Chaplinova priljubljenost padala, njegovo kariero so zaznamovali škandali. V ZDA so ga sumili, da sodeluje s komunisti. Preselil se je v Švico, kjer je v kraju Corsier-sur-Vevey z ženo Oono in osmimi otroki preživel zadnjih 25 let svojega življenja.
V svojih poznejših filmih, kot so Gospod Verdoux (1947), Odrske luči (1952), Kralj v New Yorku (1957) in Grofica iz Hongkonga (1967), je opustil lik potepuha. Film Gospod Verdoux, ki je ob nastanku veljal za šokantno tragikomedijo, je Chaplin opisal kot najbolj inteligenten in najbolj dovršen film svoje kariere. Leta 1971 je prejel oskarja za življenjsko delo.
V štirih zakonih se mu je rodilo 11 otrok, igralstvu se je zapisala hči Geraldine, med drugim Tonja v filmu Doktor Živago. Charlie Chaplin je 25. decembra 1977.