Predsednik republike Borut Pahor je podelil zlati red za zasluge maestru Zubinu Mehti, enemu največjih dirigentov sodobnega časa, ki si je odlikovanje prislužil z vrhunskim prispevkom v glasbeni poustvarjalnosti in za navdihujoče prizadevanje, da z glasbo povezuje ljudi in narode. Mehta se je slovenskemu občinstvu prvič predstavil pred šestdesetimi leti, ko je na povabilo Marijana Lipovška, tedanjega direktorja Slovenske filharmonije, gostoval v Ljubljani. Tedaj je pod njegovo taktirko igral Orkester Slovenske filharmonije. Leta 2003 se je vrnil v Slovenijo ter nastopil z Izraelsko filharmonijo in operno pevko Marijano Lipovšek, pozneje pa je na poletnem ljubljanskem festivalu z Izraelsko filharmonijo nastopil še trikrat – leta 2007, 2015 in 2019 – leta 2008 pa je dirigiral orkestru Maggio Musicale Fiorentino.
V Indiji rojeni čudežni deček, ki je že pri štirinajstih prvič stal pred orkestrom, sin Mehlija Mehte, violinista, koncertnega mojstra, dirigenta in ustanovitelja Simfoničnega orkestra v Mumbaju, je že v otroštvu z igranjem klavirja in violine kazal dirigentske ambicije. Po kratkem uvajanju v študij medicine je odšel na Dunaj, kjer je med letoma 1954 in 1957 na Akademiji za glasbo študiral dirigiranje. Medtem ko je osvajal nagrade mednarodnega dirigentskega tekmovanja v Liverpoolu in poletne akademije v Tanglewoodu, je do leta 1961 že vodil Dunajski, Berlinski in Izraelski filharmonični orkester.
Kot glasbeni direktor se je izkazal v številnih orkestrih po svetu, Newyorško filharmonijo je med drugim vodil kar trinajst let, kar je najdlje v njeni zgodovini. Leta 1969 je postal glasbeni svetovalec Izraelskega filharmoničnega orkestra, leta 1977 njegov glasbeni vodja, od leta 1981 kot tak imenovan dosmrtno. Mehta je sodeloval tudi s številnimi opernimi hišami. Kot dirigent opernih del je debitiral leta 1963 v Montrealu, sledili so angažmaji v Metropolitanski operi v New Yorku, Dunajski državni operi, Kraljevi operni hiši v Londonu, milanski La Scali, opernih hišah v Čikagu in Firencah, kjer je prevzel vodstvo Majskega glasbenega festivala (in ga vodi še zdaj). Za vrhunca še danes veljata dva dogodka – uprizoritev Puccinijeve Tosce v času in prostoru (na treh resničnih rimskih lokacijah) ter gostovanje firenške festivalske produkcije s Puccinijevo opero Turandot v »prepovedanem mestu« Pekingu.
Je prejemnik številnih častitljivih nagrad, odlikovanj in nazivov v ZDA, Indiji, Izraelu, na Japonskem, častni član Dunajske ter Bavarske državne opere in dunajskega Društva prijateljev glasbe, od leta 2006 je dosmrtni častni dirigent orkestra Maggio Musicale Fiorentino, kjer je bil od leta 1985 šef dirigent. Leta 1999 so mu Združeni narodi podelili nagrado za življenjsko delo na področju delovanja za mir in strpnost. Svojo družbeno odgovornost izkazuje s fundacijo Mehli Mehta v Mumbaju, v kateri indijske otroke poučujejo zahodno klasično glasbo, z glasbeno šolo Buchmann-Mehta v Tel Avivu in projektom glasbenega poučevanja mladih arabskih državljanov Izraela Mifneh. Leta 1969 je postal glasbeni svetovalec Izraelskega filharmoničnega orkestra, leta 1977 pa njegov glasbeni direktor. Leta 1981 so mu podelili to dosmrtno funkcijo.
V utemeljitvi je bilo zapisano:
»Zubin Mehta z očarljivo preprostostjo in igrivostjo že več kot šest desetletij vzneseno vodi glasbenike in poslušalce skozi notne zapise ter navdušuje in navdihuje. Zaveda se večplastnosti glasbene umetnosti in iz nje izvablja zdravilne, povezovalne, morda celo čudodelne moči. Kot eden največjih dirigentov sodobnega časa s svojo prepoznavnostjo izkazuje tudi občutek za družbeno odgovornost v glasbenem izobraževanju mladih. Je prejemnik številnih najprestižnejših svetovnih glasbenih in civilnodružbenih nagrad, med drugim mu je Organizacija združenih narodov podelila nagrado za življenjsko delo na področju delovanja za mir in strpnost. Z visokim državnim odlikovanjem Republika Slovenija maestru Zubinu Mehti izkazuje spoštovanje in hvaležnost za vrhunsko delovanje na področju glasbene poustvarjalnosti in za navdihujoča prizadevanja, da z glasbo povezuje ljudi in narode.«
Novo na Metroplay: ""Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del