Pri Beletrini poleg dveh knjig slovenskih avtorjev tudi prevod grozljivke Tisto!

V družbi avtorjev, urednice in prevajalca smo prelistali naslednje knjige: Dohojene stopinje,  zbir pogovorov Zorka Simčiča in Franceta Pibernika; Maribor paralaksa, zgodbe o Mariboru, kot jih pišejo stare fotografije, izpod peresa Jerneje Ferlež in Petra Rezmana; ter Tisto, kultno grozljivko Stephena Kinga v prevodu Marka Košana.  

Eva Premk Bogataj z založbe Beletrina, ki je vodila predstavitev knjig, je k besedi najprej povabila Zorka Simčiča in Franceta Pibernika, za katera dva je bilo med občinstvom slišati pripombo, da bosta imela skupaj kmalu dvesto let. Čeprav sta oba že zakorakala v deseto desetletje življenja, je Simčič hudomušno priznal, da nekoliko mlajšega kolega kliče mladenič, njun medsebojni prijateljski odnos pa nakazuje, da Dohojene stopinje Zorka Simčiča, kakor jih je zapisal France Pibernik, na zelo oseben način popisujejo avtorjevo življenje, zgodba pa je vpeta v zgodovinske okvirje.  O knjigi je urednica Špela Pavlič povedala, da gre za prav posebno besedilo, ki ni leposlovje, niti zbirka esejev, temveč zbir pogovorov, ki sta jih v razponu skoraj dveh desetletij vodila Simčič in Pibernik.

»Dohojene stopinje beremo na dva načina, najprej gre za dragoceno osebno pričevanje Zorka Simčiča, zlasti o obdobju med in po drugi svetovni vojni, ki ga zaznamuje povojno begunstvo. Poleg tega pa imamo pred sabo zgodovinski dokument, v katerem med drugim najdemo naše manj znane, vendar pomembne mislece, znanstvenike in  filozofe, ki so delovali zunaj meja Slovenije,« je pojasnila urednica, ki ji Simčič pripisuje zasluge, da je knjiga dobila berljivo obliko.

»V knjigi so zajeti pogovori, ki sva jih imela v letih 2000 in 2001 ter 2017 in 2018,« je povedal Simčič, Pibernik pa dodaja, da sta se spoznala že v osemdesetih letih preko pisem, ko se je Simčič iz Argentine vrnil v domovino, pa tudi osebno. »Imel sem izkušnje, saj sem v sedemdesetih in osemdesetih objavljal pogovore z našimi pesniki, na primer z Menartom, zato sem se knjige s Simčičem lotil z načrtom, da zajameva njegovo celotno življenje. Tako so Dohojene stopinje hkrati Simčičeva avtobiografija in leksikon zdomstva, pa tudi leksikon avtorjev, na primer Kocbeka,« je povedal Pibernik, Simčič pa k temu pripomni, da je to »Knjiga, ki jo človek napiše, ko je odložil svoje pero.«

V avtorskem duetu je nastajala tudi druga predstavljena knjiga, Maribor paralaksa, ki sta jo spisala etnologinja Jerneja Ferlež in pisatelj Peter Rezman. Knjiga, ki so jo Mariborčani po prvih predstavitvah sprejeli z navdušenjem, prinaša svojski pogled na zgodovino mesta 19. in 20. stoletja, skozi prizmo starih fotografij. V zbirki nanizane fotografije Jerneja Ferlež, ki velja za odlično poznavateljico Maribora, mestnih lokacij, ljudi, stavb, premotri in opiše z očmi etnologinje, Peter Rezman pa jim vdihne življenje z literalizirano zgodbo.

»Od nekdaj gojim ljubezen do fotografij, in ko so me povabili k pisanju kolumen za Večer, sem zgodbe zasnovala na starih fotografijah Maribora, na katerih so neznani meščani,« je povedala Ferleževa. Zgodbe v Večeru je prebiral tudi Rezman, ki je dobil idejo, da bi jih nadaljeval in nadgradil. Tako je vzniknilo sodelovanje, iz katerega se je rodila knjiga desetih zgodb. Vsako novelo uvaja komentar na eno ali več starejših fotografij, iz katerih izstopijo portretiranci in detajli, postavljeni v širši kontekst časa in prostora posnetka, večinoma Maribora v 19. in 20. stoletju. Vsaka pripoved ima dokumentaristični pol, izhajajoč iz realnih dokumentarnih dejstev, in fiktivni oziroma literarni pol, ki izhaja iz prvega. Vse se dogajajo od Trsta do Prage, hkrati pa je vanje vedno vtkan Maribor. Rezman, ki je sicer Velenjčan, pred pisanjem Maribora ni poznal, zato sta skupaj s Ferleževo obiskala prav vse lokacije, ki so opisane v knjigi. Kako se realno prepleta s fikcijo, dokazujejo zanimivi in nenavadni dogodki, ki so spremljali nastajanje knjige.

»Zgodilo se je, da sva lik, ki sva si ga izmislila, na primer sladoledarja v eni od zgodb, našla na kateri od fotografij, na katero sva naletela kasneje, ko je bila zgodba že zapisana,« je povedala Ferleževa, ki je fotografije izbrala iz svoje lastne zbirke, nekaj zasebnih zbirk in iz zbirke Pokrajinskega muzeja Maribor, zajemajo pa obdobje od leta 1850 do 1970.

Tokratno predstavitev je zaokrožil prevod kultnega romana Tisto, mojstra grozljivke Stephena Kinga, ki ga je prevedel Marko Košan. Zanimivo, da prevod ni nastal po naročilu, prav tako pa Košan ni profesionalni prevajalec, temveč je po poklicu umetnostni zgodovinar. »Kot velik ljubitelj Stephena Kinga sem prevedel dvanajst njegovih meni najljubših zgodb, predvsem zato, da so jih lahko brale moje hčerke. Ko sem to omenil direktorju Beletrine Mitji Čandru, jih je prebral in se odločil, da jih založba izda. Ker se je zataknilo pri avtorskih pravicah, me je izzval, naj prevedem kaj drugega, in izbral sem Tisto,« je povedal Košan, ki je prepričan, da je knjiga, ne glede na žanr, tudi pričevanjski roman, saj podaja psihogram ameriške družbe po vojni in je hkrati zgodba o izgubi otroške nedolžnosti, v dobesednem in prenesenem pomenu.

Ne spreglejte tudi junijske novosti!

Založba Beletrina vabi tudi k branju knjig Marka Hrena Duhovno vodstvo v Sloveniji nekoč in danes, Jurija Hudolina O smehu Zlatka Čordića in Gabriele Babnik Tri smrti.

V mesecu juniju pripravljajo tudi številne dogodke.

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču