Pri založbi Modrijan so pred dnevi izdali nekaj zanimivih knjižnih novosti, od katerih v nadaljevanju na kratko predstavljamo dve: Risbe Hermana Gvardjančiča in novo Gandhijevo avtobiografijo ob visoki obletnici njegovega rojstva.
Risba je sled, ki jo slikar ohrani na papirju (ali na vsakršni podlagi, ›subjektilu‹), in je določena, končana in edina, ker ne dopušča popravkov. Z njo ni mogoče varati očesa. Risba ni serijska, asociativna; ničesar ne vsiljuje, sugerira; ničesar ne prenaša ali pooblašča. Nikoli ni posredovalna, amorfna in abstraktna, ampak spontana, individualna; konkretna – čutna – kot dotik, kot zrak, ki se ujame vanjo.
To je beseda Andreja Medveda, pesnika, esejista in galerista o risbi Hermana Gvardjančiča, upokojenega profesorja Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani. Herman Gvardjančič je strasten risar. Da ujame trenutek, ki ga je prevzel, je dovolj kos papirja, Petrolov račun ali kaj drugega, kar je pri roki.
Marko Košan, višji kustos in muzejski svetovalec Koroške galerije likovnih umetnosti, pravi, da je za sabo puščala neposredno, surovo sled: na ta način Gvardjančič dodatno mitologizira ambient škofjeloškega polja, ki je kot tak že zapisan v slovensko umetnostno zgodovino ... in to tako, da mu v novejši slovenski umetnosti ni para.
Za več branja o knjižni novosti Risbe pa tukaj.
Gandhijeva avtobiografija
Pred dnevi je pri založbi Modrijan ob 150. obletnici rojstva »očeta indijskega naroda« Mohandasa K. Gandhija, ki bo 2. oktobra 2019, izšla tudi nova izdaja njegove Avtobiografije s podnaslovom »Zgodba o mojih eksperimentih z resnico«.
Prvič so knjigo izdali leta 2010.
O »očetu indijskega naroda« je znanega in napisanega že mnogo, zato je njegova avtobiografija toliko bolj dragocena. V njej namreč opisuje leta svojega otroštva, mladosti in začetke »eksperimentov«, od razvoja konceptov satjagrahe (nenasilni upor) in ahimse (nenasilje) do prehranjevalnih praks in spolne vzdržnosti. Njegova pripoved ni le dragocen dokument časa, temveč nudi tudi vpogled v začetne temelje njegovega političnega delovanja, ki je dobilo svetovne razsežnosti, velik vpliv pa ima še danes.
V avtobiografiji je opisano Gandhijevo življenje do leta 1920, ko pripovedovanje konča z besedami: »Moje življenje je bilo poslej tako zelo na očeh javnosti, da je komaj še kaj takšnega, česar ljudje ne bi vedeli.« Resničnost teh besed potrjuje dejstvo, da je Gandhi ena najvidnejših oseb 20. stoletja. Indija mu je podelila častni naziv »oče naroda«, njegov rojstni datum so razglasili za indijski nacionalni praznik, obenem je to svetovni dan nenasilja. O Gandhiju je bil leta 1982 posnet tudi nadvse uspešen film.
