Festival kraškega pršuta v Ljubljan, ki poteka že drugo leto zapored, je tudi letos namenjen prepoznavanju kraškega pršuta in njegovega evropskega simbola kakovosti - zaščitena geografska označba.
To soboto bo Pogačarjev trg že drugo leto zapored v spoznavanju in okušanju kraške kulinarične mojstrovine – kraškega pršuta. Ob glasbi Prifarskih muzikantov in ob stari kraški šegi spletanja venčkov boste lahko okušali pravi kraški pršut, opazovali mojstre pri rezanju elegantnih fetin, tankih šnit pršuta ter izvedeli še veliko več o tej vrhunski kraški dobrot in obredih, povezanih z njim.
Tudi letos boste lahko v nagradnem kvizu preverili svoje znanje o kraškem pršutu in oznakah, ki zagotavljajo njegovo pristnost in kakovost, izžrebanec pa bo prejel cel kraški pršut.
Pršut si vzame čas, da dozori, zato je tako dragocen in okusen; rezanje pršuta je obred; postreže se ob pravi priložnosti in se ob njem počasi uživa. Vljudno vas vabimo, da si vzamete čas za užitek »po kraško« - obiščite Festival kraškega pršuta in na brezplačnih degustacijah okušajte vrhunsko kulinarično specialiteto!
Drugi festival kraškega pršuta v Ljubljani
Festival kraškega pršuta bo potekal v soboto, 9. junija, med 9. in 14. uro na Pogačarjevem trgu v Ljubljani, kjer bodo obiskovalci lahko uživali v brezplačni pokušnji slastnega kraškega pršuta in mojstre pridelovalce ter rezalce povprašali več o njegovi proizvodnji in zorenju.
Festival kraškega pršuta je del projekta Evropske sheme kakovosti – jamstvo za kakovost, ki je sofinanciran s strani Evropske unije, njegova poglavitna cilja pa sta promocija evropskih shem kakovosti ter promocija kraških mesnin s poudarkom na kraškem pršutu. Projekt poteka pod sloganom »Evropska kakovost. Kraški pršut. Ponosni, da je naš.«
Mojstrovina z zaščiteno geografsko označbo
Kraški pršut se ponaša z evropskim simbolom kakovosti – zaščiteno geografsko označbo (ZGO).
Le-ta zajema kmetijske pridelke in živila, ki izvirajo iz določene regije, kraja ali države in jih odlikuje posebna kakovost, sloves ali druge posebnosti. Vsaj ena od faz proizvodnje mora potekati na geografskem območju, po katerem je kmetijski pridelek ali živilo poimenovano, surovine pa lahko izvirajo z drugega območja. Proizvajalci kraškega pršuta so se odločili celo za strožje kriterije in predpisali, da surovina lahko izvira iz drugih geografskih območij, vendar pa morajo vse ostale proizvodne faze, vključno s pakiranjem, potekati znotraj označenega proizvodnega območja. Pri lažjih stegnih traja celoten proces proizvodnje najmanj 12 mesecev, pri težjih stegnih se čas ustrezno podaljša.
Poleg kraškega pršuta nosita zaščiteno geografsko označbi še dva izdelka s slovenskega Krasa. To sta kraška panceta in kraški zašink.
Zaščitena geografska označba, s katero so izdelki označeni, je ena od evropskih shem kakovosti, ki potrošnikom olajšajo izbiro pri nakupu, proizvajalce pa ščitijo pred posnemanjem ali zlorabo imen njihovih zaščitenih izdelkov. Ostali shemi kakovosti sta še zaščitena označba porekla (ZOP) in zajamčena tradicionalna posebnost (ZTP).
Vrhunska dobrota s Krasa
Kraški pršut je edinstvena slovenska tradicionalna kulinarična mojstrovina, ki je sloves pridobila s svojim izjemnim okusom, vrhunsko kakovostjo in odličnimi senzoričnimi lastnostmi. Kombinacija skrbno izbranega mesa in podnebnih posebnosti je spodbudila žilav značaj naših prednikov, da so ustvarili suhomesnato specialiteto, ki navduši tudi najzahtevnejše jedce.
Proizvajalci kraškega pršuta (združeni v GIZ Kraški pršut) kupujejo sveža prašičja stegna tako na območju Slovenije kot v članicah EU. Celoten tehnološki postopek od soljenja do priprave tržnih oblik kraškega pršuta poteka znotraj geografskega območja. Proizvodni postopki so natančno predpisani v specifikaciji, v obratih certificiranih proizvajalcev pa se izvaja dodatni nadzor v postopkih notranje in neodvisne zunanje presoje, ki obsega nadzor vseh faz proizvodnje: od izbora surovine, soljenja, sušenja oz. zorenja do nadzora kakovosti in označevanja. Samo proizvajalci, ki zagotavljajo skladnost s predpisanimi pogoji, lahko svoje izdelke označijo z zaščitenim imenom »kraški pršut«. Zaščiteno ime kraški pršut in evropski simbol kakovosti potrošnikom jamčita, da so bili med proizvodnjo upoštevani vsi predpisi in izpolnjene vse zahteve, kar dokazuje tudi certifikat neodvisnega certifikacijskega organa – zato je kraški pršut pristen in izdelan po najvišjih kakovostnih standardih.
Za kakovost kraškega pršuta je značilen suh postopek soljenja z morsko soljo. Pri lažjih stegnih traja celoten proces proizvodnje najmanj 12 mesecev, pri težjih stegnih se čas ustrezno podaljša. V tem času se oblikujejo značilne senzorične lastnosti pršuta; barva, aroma, tekstura in jedilna kakovost.
Sušenje in zorenje potekata pri temperaturah pod 18 °C, zato imajo zorjeni pršuti bogato hranilno vrednost in dragoceno vsebnost beljakovin, vitaminov in mineralov.
GIZ Mesne industrije Slovenije je neodvisna in samostojna pravna oseba, ki je od leta 1999 dalje aktivno vpeta v dogajanje na slovenskem trgu mesa in mesnih izdelkov. katere cilj je pospeševati pridobitno dejavnost članov ter izboljševati in povečevati rezultate panoge. Osnovna dejavnost GIZ-a je zastopanje interesov članic, oblikovanje stališč in predlogov v odnosu do državnih organov, med deležniki v mesno predelovalni verigi in sodelovanje z nevladnimi organizacijami in evropskimi panožnimi zvezami.
GIZ Mesne industrije Slovenije je gospodarsko združenje odprtega tipa. Vanj se lahko včlanijo pravne osebe, katerih osnovna dejavnost je zakol živine ter proizvodnja in predelava mesa in mesnih izdelkov. Članice se pred pristopom zavežejo, da bodo spoštovale KODEKS članstva, ki zagotavlja, da bodo trajnostno gradile ugled slovenske mesne panoge, spoštovale visoke etične, trženjske in kvalitativne standarde in bodo vrednote, na katerih temelji zaupanje potrošnikov, postavile na najvišje mesto vrednostne lestvice.
Novo na Metroplay: Kristijan Crnica - Kikifly o glasbenem ustvarjanju, izzivih in prav posebni tetovaži
