V ljubljanski Galeriji Kresija bodo v četrtek, 7. maja 2015, ob 18. uri odprli razstavo likovnih del Vladimirja Makuca z naslovom Pokrajina s slikarjem.
O umetnikovem delu bo na odprtju spregovorila umetnostna zgodovinarka Breda Ilich Klančnik, razstavo pa bo odprl gospod Zoran Janković, župan Mestne občine Ljubljana.
Razstava, ki je nastala v sodelovanju z Galerijo Prešernovih nagrajencev Kranj, bo na ogled do srede, 10. junija 2015.
Breda Ilich Klančnik o razstavi:
'Pokrajina s slikarjem je le eden od pogosto ponavljajočih se naslovov, ki jih Vladimir Makuc s svinčnikom skrbno izpiše pod sleherni odtis svojega grafičnega lista. Doda mu letnico in podatke o tehniki ter nakladi, katere natis po tem, ko več ne tiska sam, vselej skrbno nadzira. Svojo izbrano pokrajino je umetnik iz grafičnega medija že zdavnaj preselil v sliko, vtkal v tapiserijo, izrisal na porcelanaste objekte in jo vklenil v poudarjeno konturo svinčenih spojk v steklenem vitražu. Radoživo raziskovanje materialnega na našem utrujenem planetu je razširil v vsemirje in ga poselil s svojimi ljubimi pticami. Na začetku ustvarjalne poti so bile zaščitni znak umetnikove grafične produkcije zamolkle rjavine in hrapava ožgana zemlja s Krasa njegovega otroštva, ciklus, ki nastaja v zadnjih letih, pa je preplavila modrina kozmosa. Ta se v različnih razpoloženjskih stanjih preliva iz otožnih sivin v rožnate odtenke. Tudi izbrana tehnika je zdaj zvečine akvarel z dodano barvno kredo in risbo s svinčnikom ter polepljen z bleščicami, ki aludirajo na utripajoče zvezde. Protagonist v tej znova odkriti pokrajini je slikar sam. Na enem od listov se je upodobil kot zleknjena figura, z rokami spodvitimi pod glavo, kako se zazira v vesolje. Meditativna poza in nadrobnosti nas popeljejo v resničnost iz preteklosti. Znova se znajdemo na hrastoveljskem prizorišču, ko je mladi slikar kot restavrator in kopist z občudovanjem odkrival srednjeveške freske in enigmatične glagoljaške zapise v tej znameniti cerkvi ter si poskušal odgovoriti na pradavna, večna vprašanja o bivanju in minevanju. Premišljujočo podobo slikarja pa je na zadnjem akvarelu z letnico 2014, ki nosi naslov Hermes kolesar, zamenjala aktivna figura biciklista z nespregledljivimi avtoportretnimi potezami. Kot vselej je pripoved nabita s simboliko, med sonca pa so kot neki novodobni grafiti posejane zrcalno izpisane misli. Z malce truda razberemo zapise: EINSTEIN, ESPACE INFINI, HERMES CYCLISTE, GERONTICUS EREMITA, UNIVERSE EN ROSE. Pomenljivi, tudi hudomušno obarvani citati pa niso zapisani le iz strahu pred praznim prostorom. Pozornost vzbujajo nenavadni ptiči, ki delajo družbo slikarju, ko se trudoma vzpenja navkreber. Z natančnostjo znanstvenika ornitologa sta zapisana vrsta in rod te ptice: geronticus eremita. Upodobljen je grivasti ibis, ki mu je slovensko ime klavžar v svojih ornitoloških zapisih nadel Žiga Zois in je v časih, ko je Janez iz Kastva slikal v hrastoveljski taborski cerkvi, preletaval nebo v Istri. Ptica, katere ukrivljeni kljun spominja na polmesec, je igrala pomembno vlogo v starem Egiptu. Ibis je predstavljal inkarnacijo Tota, boga ustvarjalne besede, zaščitnika astronomov, računovodij, čarodejev, padarjev in vračev, izenačenega z grškim bogom Hermesom. V Makučevem primeru nas ikonografski motiv znova poveže s poslikavami v Hrastovljah, ki so pomenile ključno oporno točko njegovih ustvarjalnih začetkov. Tako je sklenjen zemeljski in nebesni krog s prizora stvarjenja sveta, s soncem in luno, prikazanima v ljubeznivi antropomorfni podobi in z izginulimi pticami, ki so v petem stvariteljskem dnevu poletele v nebo. Zdaj lahko dodamo Pokrajini s slikarjem še Pokrajino s pticami, ki se v jatah spreletavajo med nebom in zemljo in nas razveseljujejo. Hvala, mojster Makuc!'
Novo na Metroplay: Aljoša Bagola in Matej Šarc│1, 2, 3 ... bis! Podkast Slovenske filharmonije
