Za razstavo Staneta Jerka v Mali galeriji so Brane Kovič, Franci Virant in Nina Pirnat izbrali približno šestdeset fotografij, prek katerih se bomo spominjali zlate dobe slovenskega modnega in estradnega utripa.
Stane Jerko je znan kot eden prvih in najprodornejših modnih fotografov pri nas.
- Od leta 1959 je sodeloval pri reviji Maneken z modnimi fotografijami, prav tako pri reviji Naša žena, Antena, Jana in Lady ter Modna Jana, Gloss, Pepita, Moda In, E-Šport kot tudi pri revijah in časopisih Tovariš, Stop, Delo, Dnevnik, Slovenske novice in drugih. Sodeloval je pri ustanovitvi Društva fotografov Slovenije, pri ustanovitvi in tečajih Društva modnih delavcev, pri šoli in tečajih manekenov Centra za sodobno oblačenje. S svojimi fotografijami in nasveti pri modni fotografiji je oblikoval in sodeloval pri vizualnih komunikacijah naših tekstilnih tovarn Almira, Rašica, Angora, Sežana, Vezenine Bled, Usnje Vrhnika, Konus, Utok, Mura, Kroj, Kors, Labod, Svilanit, Lisca, Jutranjka, Beti, Alpina, Peko, Planika, Toko, Induplati Jarše ... Lepoto obraza, telesa in duše je odkrival pri mnogih dekletih, ki jih je iskal in z njimi soustvarjal modno sceno, tako da so postala prepoznavna: Bernarda Lorenz Jeklin, Mija Grandovec, Saša Zajc, Manca in Nataša Košir, Metka Centrih, Nina Gazibara, Anka Senčar, Martina Kajfež, Melanija Knavs, Bernarda Marovt, tudi s številnimi drugimi je bil užitek sodelovati, začetek šestdesetih let Majda Sepe, Jana Čede, Sela Kamin, Sonja Tominšek, Jelena Jovanovič Žigon, sredi šestdesetih so blestele Mija Grandovec, Tanja Janc, Andreja Kocjančič, Nuša Marovič, v sedemdesetih so bile glavne Nina Gazibara, Anka Senčar, Mojca Platner, Vesna Laufer, nato Nataša Polič, Tereza Cetinič, Metka Kovačič, pa Vesna Dolenc Jankovič, Alenka Ružič Košir, Renata Peterka Bohinc, Tina Šturm, Mojca Kordež in druge. Pozirali so tudi moški Rok Lasan, Marko Rakušček, Marjan Podlesnik, Sašo Radovič, Borut Pahor, Zvezdan Martič, Alen Kobilica ... Mnogi manekeni so se po brvi spuščali za hobi in zaslužek vmes pa marljivo študirali in postali inženirji, doktorji znanstveniki, celo rektor in predsednik vlade.
Besedilo za razstavno publikacijo je prispeval umetnostni zgodovinar in likovni kritik Brane Kovič:
"Fotografije nam vedno kažejo tisto, kar je bilo – pred nekaj trenutki, pred več leti, pred poldrugim stoletjem ... Čeprav jih gledamo tukaj in zdaj, v konkretnem času in prostoru, z njih v nas zre preteklost, ki evocira spomin, nostalgijo, pretok časa ter hkrati sproža asociacije in primerjave. Spominski in identifikacijski učinek je še močnejši, ko zremo v podobe, na katerih prepoznavamo like in značilnosti nekega minulega obdobja, ki smo ga tudi sami doživljali, se srečevali z upodobljenci in spremljali spreminjajoče se težnje na različnih področjih vsakdanjega življenja. Eden od pomembnejših indikatorjev tega spreminjanja je vsekakor tudi moda v najširšem pomenu besede, z vsemi njenimi akterji in protagonisti, ki utelešajo okus dobe, procese slogovnih premen in estetske dispozitive različnih družbenih slojev.
Stane Jerko je s svojim izjemnim fotografskim opusom dragocen pričevalec tega specifičnega izreza resničnosti vse od konca petdesetih let prejšnjega stoletja. S pronicljivim pogledom mojstra kompozicije in barvnih oziroma svetlobnih razmerij je izstopajočo ponudbo tedaj cvetoče lokalne tekstilne industrije, kreatorske dosežke in diskretni šarm inventivnih mizanscen, hkrati pa še posebej skrbno iskal osebnostne značilnosti posameznih modelov, torej manekenk, ki so predstavljale izbrana oblačila. Ta vidik je pravzaprav samoumeven ob upoštevanju Jerkovega zanimanja za portret kot eno najbolj klasičnih ikonografskih tem (ob krajini in aktu), ki jih je fotografija prevzela iz slikarskega izročila, čeprav v modni fotografiji ni v ospredju, a je za gledalca zanimiv, ker ima dodatno evokacijsko funkcijo in učinek. V sinhroniji časa in prostora namreč na Jerkovih fotografijah najprej pritegne gledalčevo pozornost subjektivna očaranost ob prepoznavanju mnogih znanih obrazov in postav, temu pa sledi »rekonstrukcija« modnih smernic minule dobe, ki je za marsikoga še zelo živa, za tiste, ki je sami niso doživeli, pa opozorilo, da se je veliko stvari zgodilo, že preden so prišli na svet.
Modna fotografija je prav v letih, ko je Stane Jerko s svojim fotografskim videnjem segel na to področje, doživljala odločilne premike, ki so temeljili predvsem na drugačnih načinih kadriranja in uporabe svetlobe, njihovo ideološko ozadje pa so bile korenite spremembe v polju moralnih norm in nravi, zlasti v desetletju med 1960 in 1970. Zaradi liberalnejšega odnosa do spolnosti in telesa sploh so številni fotografi nemalokrat kombinirali erotično in modno fotografijo oziroma vzporedno posegali v oba ikonografska sklopa (tudi zategadelj smo iz Jerkovega opusa za razstavo izbrali nekaj aktov). Nenehna menjavanja modnih trendov so seveda puščala sledi v sferi modne fotografije, ki je vijugala med skorajda eksaktno dokumentarnostjo in vrsto skrajnosti, še najbolj tistimi surrealistične provenience. Posebej velja poudariti, da se je fotografija vse bolj osvobajala diktata visoke mode (haute couture) in se z enakimi profesionalnimi kriteriji posvečala predstavitvam konfekcijskih izdelkov. A zaradi tega inventivnost fotografov ni bila nič manjša, kar v slovenskem okolju med drugim potrjuje tudi veliko Jerkovih posnetkov. Dejstvo, da je objavljanje modnih fotografij v množičnih medijih zelo povečalo zanimanje javnosti ne samo za to zvrst, ampak tudi za druge oblike fotografskega izražanja, je prav gotovo pripomoglo k uveljavitvi fotografije kot avtonomne ustvarjalne prakse, ki je dobila ustrezno obravnavo v galerijah in s tem postala enakovredna sestavina sodobne vizualne kulture."
Info o razstavi!
Prizorišče: Mala galerija CD
Termin: 16. december 2015 – 24. januar 2016
Otvoritev: sreda, 16. decembra 2015, ob 20. uri
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču